(Ne)zdrava prehranska piramida

©Nataša Klarič

(Povzeto po Connecting the Dots Video Series: Nutrition)


Ob napačni hrani tudi možgani ne delujejo tako,
kot je treba


Zdravniki in zdrava prehrana:
dva nezdružljiva pojma

Hitra prehrana. Stres. Bolezen. Zdravniki. Prehrana. Tablete. Hitra prehrana. Stres. Bolezen. Zdravniki. Prehrana. Tablete.

Začaran krog, ki traja do smrti.

Kako – če sploh – ga lahko pretrgamo?

Medicina in mediji nam polagajo na srce, naj uživamo rastlinska olja in margarino namesto masla in masti, oblico sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, in precej manj mesa.

Zveni pametno, mar ne?

Toda zakaj pravzaprav zveni pametno? Ali v resnici dovolj veste o prehrani, da bi lahko sami presodili, ali je katerikoli nasvet v zvezi s prehrano resnično smiseln? Najbrž ne. Odkrito povedano, o tem verjetno niti ne razmišljate. Ampak če priporočilo pride od vašega zdravnika ali od ministrstva za zdravje, potem bo pa že držalo. Konec koncev, zdravniki že vedo – ali ne?

Resnica je, da pravzaprav ne vedo. Velika večina medicinskih fakultet v študij medicine vključuje nobenih – ali zelo malo – informacij v zvezi s prehrano. Kakšne so torej možnosti, da zdravniki vedo, o čem govorijo? Ko gre za (pre)hrano, očitno precej majhne.

Večina tega, kar vam v zvezi s prehrano priporoči vaš zdravnik, pride od državnih in evropskih ministrstev in njihovih agencij. In nanje se gotovo lahko zanesemo, mar ne?

Pravzaprav ne.

Od začetka 1980-ih nam tako imenovani (in zelo dobro plačani) "strokovnjaki" kot uravnoteženo, zdravo prehrano priporočajo v glavnem uživanje ogljikovih hidratov in rastlinskih maščob, kar gre seveda predvsem na račun beljakovin in maščob in živalskega izvora. Če upoštevamo, da je poudarjeno uživanje ogljikovih hidratov pravzaprav recept za diabetes, debelost in raka, medtem ko industrijsko predelane (se pravi hidrogenizirane, hidrolizirane) maščobe rastlinskega izvora (margarina, olja) in mlečni izdelki iz homogeniziranega mleka v telesu povzročajo vnetja in poškodbe tkiv (predvsem žil, kar vodi v bolezni srca in ožilja), zaradi katerih mora telo proizvajati dodatne količine holesterola za popravljanje škode, se lahko nad logiko in dejanskimi nameni pristojnih "strokovnjakov" resno zamislimo.

To pa še ni vse. Slika najnovejše uradne prehranske piramide (maj 2010) razkrije presenetljive podrobnosti: konzervirano sadje in zelenjava, meso in ribe v konzervah, rezine industrijsko predelanega sira (seveda iz pasteriziranega in homogeniziranega mleka), velik odstotek žitaric in mlečnih izdelkov, in zanemarljiv vnos mesa, jajc in rib. Kaj mislite, od kod so v resnici prišla ta priporočila?

Hrana ali droga?

Dejstvo je, da je hrana za človekovo preživetje bistvenega pomena. Brez nje bi bili – no ja, lačni! Hrana je nujno potrebna za delovanje, rast in razvoj vsakega organizma, in človek ni pri tem nobena izjema.

Toda hrana lahko deluje tudi kot droga.

Ob napačni hrani tudi možgani ne delujejo tako, kot je treba. Hrana dejansko vpliva na to, kako (dobro ali slabo) nam služijo možgani.

Ste se kdaj vprašali, zakaj se zdi, človeka nekatera hrana praktično zasvoji? Odgovor se glasi, da zato, ker je to dobesedno res - in pri tem ni nujno, da uživa semena ali liste indijske konoplje ali pije makov sirup.

Žitarice

Kot primer si poglejmo kar najosnovnejše živilo v naši prehrani: pšenico. Pšenica je prisotna povsod: v kruhu, testeninah, kosmičih, kot dodatek industrijsko pripravljenim omakam in drugi hrani v konzervah, sladkarijah, energetskih ploščicah, in celo v farmacevtskih preparatih – če naštejemo samo nekaj najbolj očitnih primerov.

Kaj je tisto, zaradi česar je pšenica tako vsesplošno priljubljena?

Odgovor: gluten – lepljiv protein, ki deluje kot vezivo. Beseda »gluten« izvira iz latinščine in pomeni »lepilo«. (Mimogrede, gluten ne veže samo pšeničnega škorba in vode v kompaktne špagete, rahel biskvit in puhaste štručke, ampak se lepi tudi na celice v prebavilih in povzroča imunske reakcije, ki v končni fazi lahko med drugim privedejo tudi do polno razvite celiakije z vsemi njenimi posledicami vred.) Nadalje se v procesu prebave gluten razgradi v opoide, ki delujejo podobno kot morfij. Ko torej zaužijete na primer kruh ali testenine iz žit, ki vsebujejo gluten, s tem napolnite želodec, možgani pa dobijo dozo zelo močne droge. Morda to pojasni, zakaj nam je tovrstna hrana tako všeč!

Toda ta prijeten občutek nikakor ni zastonj: pri mnogih ljudeh uživanje pšenice (in drugih živil, ki vsebujejo gluten) povzroča dramatične spremembe v možganih; pri nekaterih izzove celo psihozo.

Seveda pri večini zdravniki ne bodo ugotovili, da gre za reakcijo na hrano. Namesto tega jim bodo predpisali farmacevtske preparate, ki bodo omilili negativne učinke, medtem ko bi bilo v resnici treba samo nehati jesti tovrstna živila.

Mleko in mlečni izdelki

Tudi če odštejemo problematičnost zelo, zelo zaskrbljujoče radioaktivnosti kot posledice sevanja iz jedrske elektrarne v Fukušimi, so mleko in mlečni izdelki še en primer lepljive hrane. (To velja tudi za nepasterizirano in nehomogenizirano mleko in mlečne izdelke takega mleka iz eko pridelave, pridobljene od pašnih živali.)

V tem primeru za lepljenje poskrbi protein kazein. Tako kot gluten tudi kazein razpade v morfiju podobne opoide. To v veliki meri pojasnjuje, zakaj praktično vsi otroci obožujejo pizzo: pizza namreč vsebuje oboje, gluten in kazein – torej dvojni odmerek droge.

(Ne)zdrava zelenjava

Otroci tipično ne marajo zelenjave – in nemalokrat imajo povsem prav! Kajti poleg obilice življenjsko pomembnih vitaminov in mineralov marsikatera zelenjava vsebuje tudi lektine. Podobno kot gluten in kazein so tudi lektini lahko zelo problematični.

Lektini v samo petih ricinovih fižolčkih lahko ubijejo odraslega človeka.

Lektini se selektivno vežejo na antigene posameznikove krvne skupine, zato vsi lektini niso enako škodljivi za vse. Neko živilo je tako lahko problematično za eno krvno skupino oziroma nutrigenomični profil, za neko drugo krvno skupino oz. nutrigenomični profil pa ne – in obratno. Problematični lektini se prilepijo na celice v prebavnem traktu, kar lahko med drugim povzroči sindrom poroznega črevesa. Tako zaidejo v krvni obtok in se razširijo po telesu, kjer povzročajo (avto)imunske reakcije kot na primer revmatoidni artritis.

Sadje: sladek strup

Čeprav sadje načelno vsebuje velike količine še kako potrebnih antioksidantov, pa se ne moremo izogniti dejstvu, da z uživanjem sadja vnašamo v telo predvsem velike količine sladkorja. In dobro je znano, da sladkor človeka zasvoji bolj kot kokain ali heroin. Pri tem ne gre pozabiti, da je sladkor glavni vir hrane tako za rakave celice kot tudi za marsikaterega črevesnega "parazita", od katerih je kandida samo en primer.

Sladkor v sadju nastopa v obliki glukoze in fruktoze, ki še kako obremenjujeta organizem, čeprav gre za dva različna mehanizma presnove in različen vpliv na proizvodnjo presnovnih hormonov in delovanje možganov.

Različne vrste sadja imajo različno vsebnost glukoze in fruktoze. Tabela je priložena vašemu nutrigenomičnemu profilu®, v katerem je podana tudi vaša prirojena nagnjenost k zasvojenosti s sladkorjem ter strategije za uspešno obvladovanje tega izziva.

Vsaka celica v telesu, vključno z možgani, uporablja glukozo. Zaužita glukoza gre neposredno v kri in je telesu nemudoma na voljo kot energija. Problematični so samo presežki - kar pa je mogoče zlahka popraviti s takojšnjo, intenzivno fizično aktivnostjo. Na drugi strani pa organizem vso fruktozo razgradi v proste maščobne kisline, holesterol z zelo nizko gostoto (ki povzroča največ škode) in trigliceride, ki se v telesu shranijo v obliki maščobe. Maščobne kisline, ki se ustvarijo med presnovo fruktoze, se v obliki kapljic maščobe naberejo v jetrih in mišicah, in povzročajo odpornost na insulin in nealkoholno zamaščenost jeter. Odpornost na insulin vodi v metabolični sindrom in diabetes tipa 2. Uživanje fruktoze pravzaprav pomeni uživanje maščobe! Ob presnovi fruktoze v jetrih nastane cela vrsta toksinov in odpadnih snovi, vključno s sečno kislino, ki zvišuje krvni tlak in povzroča putiko.

In seveda, tako kot zelenjava, marsikatero sadje vsebuje problematične lektine.

Ali še vedno mislite, da je sadje zdravo, in da ga lahko pojeste, kolikor hočete?

Drugi faktorji

O dodatni problematičnosti žitaric, mlečnih izdelkov in druge hrane, ki velja kot "zdravo" se lahko poučite v seriji objav na temo Zdrava in nezdrava hrana za otroke in odrasle, ter Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo.

Poleg težav, ki so povezane s posamičnimi živili, njihovo pripravo in zaužitimi količinami, je tu med drugim še kombiniranje živil pri posamičnih obrokih.

Nekatere kombinacije hrane imajo na organizem naravnost katastrofalne učinke. Podrobne informacije in navodila v zvezi s kombiniranjem hrane za optimalno prebavo in presnovo so sestavni del vašega nutrigenomičnega profila®.

In še bi lahko naštevala... kakor dobro vedo tisti, ki so pri Nutrigenomika Info Team naročili svoj nutrigenomični profil®.

Roka roko umiva… ampak ne nujno vašo!

Nič od tega seveda ne boste izvedeli od pristojnih ministrstev in drugih organov javnega zdravstvenega varstva ali od vašega zdravnika. Prav nasprotno: svetovali vam bodo, da jejte več pšenice in drugih žitaric (po možnosti polnozrnatih in z otrobi, kjer je koncentracija problematičnega glutena, lektinov in drugih škodljivih antihranil največja), zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. To seveda koristi velikim korporacijam v živilsko-predelovalni industriji, ki pridelujejo oziroma proizvajajo tovrstno »hrano« (za kar od države in EU prejemajo velike subvencije), in farmacevtski industriji, ki proizvaja preparate, izrecno zasnovane za zmanjševanje simptomov, ki jih povzročajo posledice uživanja tovrstne »hrane« (ki so prav tako subvencioniarni od države v okviru sheme javnega zdravstvenega zavorovanja). Menda ne mislite, da industrija nima nobene besede, ko gre za priporočila javnega sektorja glede »zdrave« prehrane in farmacevtskih preparatov? Spomnite se samo škandala v zvezi s podkupovanjem poslancev v Evropskem parlamentu s strani lobijev, v katerega je bil vpleten tudi slovenski politik Zoran Thaler.

Kupovanje glasov politikov s strani zainteresiranih tretjih oseb je v politiki že od pamtiveka ustaljena praksa.

Pravzaprav danes nihče ne more biti izvoljen nikamor brez podpore ključnih industrij – kar pomeni, da je vsak politik, ki svoje kampanje ni financiral izključno iz lastnih sredstev, že v času predvolilne kampanje najmanj do konca mandata prodal svoj glas tistim, ki so podprli njegovo izvolitev. (Kar pa še ne pomeni, da njegov glas ni naprodaj tudi drugim interesentom potem, ko enkrat zasede položaj.)

Industrija na ta način poskrbi za to, da nasveti, priporočila in ukrepi političnih in birokratskih struktur državljanom v zvezi s prehrano koristijo industriji. Za vas – državljane – in vaše zdravje in dobrobit jih prav malo briga. In priznati moramo, da so pri tem zelo, zelo uspešni.

Skladno z njihovimi priporočili ljudje v Sloveniji, Evropi in vsem zahodnem svetu jemo vse bolje in bolje.

Edina težava je v tem, kako se to pozna na našem zdravju: bolezni srca in ožilja, rak, avtoimunske bolezni, diabetes, debelost namreč neprestano naraščajo.

Medicina pri vse več otrocih ugotavlja možganske in vedenjske motnje, kot so avtizem, hiperaktivnost in pomanjkanje koncentracije. Skoraj tako, kot bi bili otroci drogirani.

Kaj je torej zdrava prehrana?

V nasprotju s tem, kar narekuje uradna prehranska piramida, bi morali za zdravje in dobro počutje jesti pravo, čim bolj naravno, biodinamično, ekološko pridelano in človekovi fiziologiji prijazno hrano. To pa pomeni veliko več mesa, jajc in živalskih maščob iz človeku, živalim in okolju prijazne pridelave z upoštevanjem načel simbiotične permakulture, skladno s sposobnostmi prebave in presnove vašega organizma - in sicer tako, kot vam narekuje vaš nutrigenomični profil®.


Sorodne objave

Zdrava in nezdrava hrana za otroke in odrasle:

Otroci – naše največje bogastvo

Nutrigenomika in epigenetika za višjo kakovost življenja

Nutrigenomika in epigenetika v rokah psihopatov

Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo:

Hranila in antihranila

Ko je rafinirano, oluščeno in kuhano bolj zdravo kot neoluščeno, polnozrnato in surovo

Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih

Vaš DNK: Krvna skupina - temelj individualizirane prehrane

Video "Krvna skupina - temelj individualizirane prehrane"

Krvna skupina kot genetska dediščina

Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora

Krvna skupina in hujšanje



Datum zadnje spremembe: 28-08-2013