Medicina in mediji nam polagajo na srce, naj uživamo rastlinska olja in margarino namesto masla in masti, oblico sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, in precej manj mesa.
Zveni pametno, mar ne?
Toda zakaj pravzaprav zveni pametno? Ali v resnici dovolj veste o prehrani, da bi lahko sami presodili, ali je katerikoli nasvet v zvezi s prehrano resnično smiseln? Najbrž ne. Odkrito povedano, o tem verjetno niti ne razmišljate. Ampak če priporočilo pride od vašega zdravnika ali od ministrstva za zdravje, potem bo pa že držalo. Konec koncev, zdravniki že vedo – ali ne?
Resnica je, da pravzaprav ne vedo. Velika večina medicinskih fakultet v študij medicine vključuje nobenih – ali zelo malo – informacij v zvezi s prehrano.
Kakšne so torej možnosti, da zdravniki vedo, o čem govorijo?
Ko gre za (pre)hrano, očitno precej majhne.
Večina tega, kar vam v zvezi s prehrano priporoči vaš zdravnik, pride od državnih in evropskih ministrstev in njihovih agencij. In nanje se gotovo lahko zanesemo, mar ne?
To pa še ni vse. Slika najnovejše uradne prehranske piramide (maj 2010) razkrije presenetljive podrobnosti: konzervirano sadje in zelenjava, meso in ribe v konzervah, rezine industrijsko predelanega sira (seveda iz pasteriziranega in homogeniziranega mleka), velik odstotek žitaric in mlečnih izdelkov, in zanemarljiv vnos mesa, jajc in rib. Kaj mislite, od kod so v resnici prišla ta priporočila?
Hrana ali droga?
Dejstvo je, da je hrana za človekovo preživetje bistvenega pomena. Brez nje bi bili – no ja, lačni! Hrana je nujno potrebna za delovanje, rast in razvoj vsakega organizma, in človek ni pri tem nobena izjema.
Ob napačni hrani tudi možgani ne delujejo tako, kot je treba. Hrana dejansko vpliva na to, kako (dobro ali slabo) nam služijo možgani.
Ste se kdaj vprašali, zakaj se zdi, človeka nekatera hrana praktično zasvoji? Odgovor se glasi, da zato, ker je to dobesedno res - in pri tem ni nujno, da uživa semena ali liste indijske konoplje ali pije makov sirup.
Žitarice
Kot primer si poglejmo kar najosnovnejše živilo v naši prehrani: pšenico. Pšenica je prisotna povsod: v kruhu, testeninah, kosmičih, kot dodatek industrijsko pripravljenim omakam in drugi hrani v konzervah, sladkarijah, energetskih ploščicah, in celo v farmacevtskih preparatih – če naštejemo samo nekaj najbolj očitnih primerov.
Kaj je tisto, zaradi česar je pšenica tako vsesplošno priljubljena?
Odgovor: gluten – lepljiv protein, ki deluje kot vezivo. Beseda »gluten« izvira iz latinščine in pomeni »lepilo«. (Mimogrede, gluten ne veže samo pšeničnega škorba in vode v kompaktne špagete, rahel biskvit in puhaste štručke, ampak se lepi tudi na celice v prebavilih in povzroča imunske reakcije, ki v končni fazi lahko med drugim privedejo tudi do polno razvite celiakije z vsemi njenimi posledicami vred.) Nadalje se v procesu prebave gluten razgradi v opoide, ki delujejo podobno kot morfij. Ko torej zaužijete na primer kruh ali testenine iz žit, ki vsebujejo gluten, s tem napolnite želodec, možgani pa dobijo dozo zelo močne droge. Morda to pojasni, zakaj nam je tovrstna hrana tako všeč!
Toda ta prijeten občutek nikakor ni zastonj: pri mnogih ljudeh uživanje pšenice (in drugih živil, ki vsebujejo gluten) povzroča dramatične spremembe v možganih; pri nekaterih izzove celo psihozo.
Seveda pri večini zdravniki ne bodo ugotovili, da gre za reakcijo na hrano. Namesto tega jim bodo predpisali farmacevtske preparate, ki bodo omilili negativne učinke, medtem ko bi bilo v resnici treba samo nehati jesti tovrstna živila.
V tem primeru za lepljenje poskrbi protein kazein. Tako kot gluten tudi kazein razpade v morfiju podobne opoide. To v veliki meri pojasnjuje, zakaj praktično vsi otroci obožujejo pizzo: pizza namreč vsebuje oboje, gluten in kazein – torej dvojni odmerek droge.
(Ne)zdrava zelenjava
Otroci tipično ne marajo zelenjave – in nemalokrat imajo povsem prav! Kajti poleg obilice življenjsko pomembnih vitaminov in mineralov marsikatera zelenjava vsebuje tudi lektine. Podobno kot gluten in kazein so tudi lektini lahko zelo problematični.
Lektini v samo petih ricinovih fižolčkih lahko ubijejo odraslega človeka.
Čeprav sadje načelno vsebuje velike količine še kako potrebnih antioksidantov, pa se ne moremo izogniti dejstvu, da z uživanjem sadja vnašamo v telo predvsem velike količine sladkorja. In dobro je znano, da sladkor človeka zasvoji bolj kot kokain ali heroin. Pri tem ne gre pozabiti, da je sladkor glavni vir hrane tako za rakave celice kot tudi za marsikaterega črevesnega "parazita", od katerih je kandida samo en primer.
Različne vrste sadja imajo različno vsebnost glukoze in fruktoze. Tabela je priložena vašemu nutrigenomičnemu profilu®, v katerem je podana tudi vaša prirojena nagnjenost k zasvojenosti s sladkorjem ter strategije za uspešno obvladovanje tega izziva.
Vsaka celica v telesu, vključno z možgani, uporablja glukozo. Zaužita glukoza gre neposredno v kri in je telesu nemudoma na voljo kot energija. Problematični so samo presežki - kar pa je mogoče zlahka popraviti s takojšnjo, intenzivno fizično aktivnostjo. Na drugi strani pa organizem vso fruktozo razgradi v proste maščobne kisline, holesterol z zelo nizko gostoto (ki povzroča največ škode) in trigliceride, ki se v telesu shranijo v obliki maščobe. Maščobne kisline, ki se ustvarijo med presnovo fruktoze, se v obliki kapljic maščobe naberejo v jetrih in mišicah, in povzročajo odpornost na insulin in nealkoholno zamaščenost jeter. Odpornost na insulin vodi v metabolični sindrom in diabetes tipa 2. Uživanje fruktoze pravzaprav pomeni uživanje maščobe! Ob presnovi fruktoze v jetrih nastane cela vrsta toksinov in odpadnih snovi, vključno s sečno kislino, ki zvišuje krvni tlak in povzroča putiko.
In seveda, tako kot zelenjava, marsikatero sadje vsebuje problematične lektine.
Ali še vedno mislite, da je sadje zdravo, in da ga lahko pojeste, kolikor hočete?
Poleg težav, ki so povezane s posamičnimi živili, njihovo pripravo in zaužitimi količinami, je tu med drugim še kombiniranje živil pri posamičnih obrokih.
Nekatere kombinacije hrane imajo na organizem naravnost katastrofalne učinke. Podrobne informacije in navodila v zvezi s kombiniranjem hrane za optimalno prebavo in presnovo so sestavni del vašega nutrigenomičnega profila®.
In še bi lahko naštevala... kakor dobro vedo tisti, ki so pri Nutrigenomika Info Team naročili svoj nutrigenomični profil®.
Kupovanje glasov politikov s strani zainteresiranih tretjih oseb je v politiki že od pamtiveka ustaljena praksa.
Pravzaprav danes nihče ne more biti izvoljen nikamor brez podpore ključnih industrij – kar pomeni, da je vsak politik, ki svoje kampanje ni financiral izključno iz lastnih sredstev, že v času predvolilne kampanje najmanj do konca mandata prodal svoj glas tistim, ki so podprli njegovo izvolitev. (Kar pa še ne pomeni, da njegov glas ni naprodaj tudi drugim interesentom potem, ko enkrat zasede položaj.)
Skladno z njihovimi priporočili ljudje v Sloveniji, Evropi in vsem zahodnem svetu jemo vse bolje in bolje.
Edina težava je v tem, kako se to pozna na našem zdravju:
bolezni srca in ožilja, rak, avtoimunske bolezni, diabetes, debelost namreč neprestano naraščajo.
Medicina pri vse več otrocih ugotavlja možganske in vedenjske motnje, kot so avtizem, hiperaktivnost in pomanjkanje koncentracije. Skoraj tako, kot bi bili otroci drogirani.
V nasprotju s tem, kar narekuje uradna prehranska piramida, bi morali za zdravje in dobro počutje jesti pravo, čim bolj naravno, biodinamično, ekološko pridelano in človekovi fiziologiji prijazno hrano. To pa pomeni veliko več mesa, jajc in živalskih maščob iz človeku, živalim in okolju prijazne pridelave z upoštevanjem načel simbiotične permakulture, skladno s sposobnostmi prebave in presnove vašega organizma - in sicer tako, kot vam narekuje vaš nutrigenomični profil®.