Krvna skupina po sistemu ABO - temelj individualizirane prehrane

Video: Blood Type Diet® Overview. Prevod za podnapise: Nataša Klarič. Tehnična obdelava, glasbena oprema in lektura: Luka Košir

Komentar k videu: © Nataša Klarič



Kratek pregled 4 načinov prehrane za 4 krvne skupine



"Katero hrano naj jem?"

Kot pravi Dr Peter D'Adamo, 90 % zdravstvenih delavcev ni seznanjenjih z informacijami v videu Kratek pregled 4 načinov prehrane za 4 krvne skupine. Prav zato menijo, da gre za popolno neumnost. Toda ali gre res za neumnost ali pa samo za njihovo neznanje?

Nekaj dejstev, ki jih ne učijo na medicinski fakulteti
  • Krvna skupina opredeljuje vrsto encimov, ki nastajajo v jetrih in trebušni slinavki.
  • Že od 1950-ih je znano, da so ljudje s krvno skupino O statistično bolj nagnjeni k razjedam (v prebavilih).
  • Že od 1960-ih vemo, da pri ljudeh s krvno skupino A statistično beležimo najvišji odstotek bolezni srca in ožilja.
  • Glavni razlog, da imamo ljudje krvno skupino, je plasten razvoj zarodnih tkiv.
  • Na PubMed najdemo več kot 6000 objav o krvnih skupinah, ki niso povezane s transfuzijo.

Omalovaževalen odnos diplomantov medicinske fakultete (t.j. zdravnikov) do pomembnosti vloge krvne skupine v prehrani in s tem povezanimi boleznimi in počutjem ni torej niti najmanj presenetljiv.

Bolj presenetljivo je, da nedavne raziskave kažejo, da pacienti prav svojega zdravnika, od kogar bodo težko dobili kakšen uporaben odgovor, najpogosteje sprašujejo:

    "Doktor, katero hrano naj jem?"

Ljudje so vse manj zadovoljni z nekimi posplošenimi priporočili, ki vsem priporočajo isto hrano. Dejstvo je, da je vsak od nas unikat. Ni diete, ki bi bila ustrezna za vse. Po dolgih letih raziskav in klinične prakse je tako kot njegov oče, Dr D'Adamo Sr pred njim, tudi Dr Peter D'Adamo prišel do zaključka, da bi morali ljudje jesti različno, glede na svoj epigenetski ustroj. Krvna skupina po sistemu ABO igra pri tem ključno vlogo.

Zakaj je krvna skupina pomembna?

Če verjamete ali ne, vaša krvna skupina je pomemben gradnik vaše DNK, ki vpliva na celo vrsto procesov v vašem telesu - od razvoja zarodka pa do odkrivanja tumorskih markerjev in prebavljanja hrane. Kar zadeva prehrano, pri organizmih glede na krvno skupino beležimo predvsem naslednje razlike:

Ta informacija je ključna, saj nam pove, da niso vsi načini prehrane enako ustrezni za vse, pri čemer je eden od ključnih kriterijev prav krvna skupina.

Ljudje so že samo glede na svojo krvno skupino po sistemu ABO različno prilagojeni za uživanje različnih vrst živil, kar bistveno vpliva na zdravje oz. na predispozicije za razvoj bolezni. To pomeni, da je treba vrsto hrane vedno izbirati glede na tip organizma in nikakor ne na podlagi ideologije, religije, etičnih prepričanj ali nekih posplošenih priporočil, ki so enaka za vse.

"Etično" veg(etarij)anstvo

Veg(etarij)anstvo iz etičnih razlogov je popoln nesmisel.

Prvič, rastlinska hrana ne vsebuje nekaterih esencialnih aminokislin in maščob, ki so nujno potrebne za zdravo delovanje človeškega organizma. Že samo zato si z veg(etarij)anskim načinom prehrane lahko naredite veliko več škode kot koristi - kar pomeni, da s svojim telesom ravnate kot svinja z mehom. To je že a priori ne samo nesmiselno in neodgovorno, ampak tudi neetično.

Drugič, vaša žrtev je povsem zaman, kajti pri proizvodnji živil rastlinskega izvora v nasprotju z naivnimi predstavami "etičnih" vegetarijancev in veganov tudi živalim nikakor ni prizanešeno:

V procesu poljedelstva za prehrano človeka vsak dan izgubi življenje na milijone živali. Nekatere končajo pod kolesji mehaniziranih kmetijskih strojev, spet druge so načrtno pomorjene v smislu "deratizacije" oz. iztrebljanja neželenih "škodljivcev in golazni" - od žuželk in mehkužcev do vretenčarjev in celo višjih sesalcev. Od vsakega gomolja pese, vsakega lista blitve, vsake skodelice riža, vsakega cveta brokolija vodi neprekinjena, krvava sled celotno pot od njive do vašega krožnika.

Leta 1999 je pridelovalec riža na forumu Usenet objavil naslednje pričanje iz prve roke:

    "Po konzervativni oceni sta pri ekološki proizvodnji riža na letni ravni na kvadratni čevelj (cca. 30 x 30 cm2) ubita 2 vretenčarja [..] Pri konvencionalno (industrijsko) pridelanem rižu je ta številka kar nekajkrat večja. [..] Pri žetvi riža je mogoče pred kombajnom videti pravcati zelen slap bežečih žab in drugih dvoživk. Včasih gre za curek (± 10,000 žab na jutro oz. 40 arov), včasih gre za poplavo (+50,000 na jutro oz. 40 arov)."

Tako fazani kot zajci so množične žrtve tako pri sajenju kot pri žetvi, medtem ko na desettisoče glodalcev konča v pasteh ali pogine od zastrupitve s pesticidi na vsakem koraku pridelave, skladiščenja in transporta. Kmetje rutinsko in brez vsake slabe vesti streljajo tudi večje živali (srnjad, divje prašiče, kenguruje), da bi zaščitili "veg(etarij)anske" pridelke.

Neto cena kilograma divjačine za človeško potrošnjo, merjena v smrtnosti živali, znaša približno 1/60 ene živali. To pomeni, da vzreja in zakol eko pašnih živali na kilogram mesa povzroči neprimerno manj "smrti in trpljenja" kot proizvodnja enega samega kilograma riža ali pšenice, kjer neto cena, merjena v smrtnosti živali, znaša na stotine glodalcev, insektov, plazilcev in dvoživk.

Tretjič, če mislite, da je uživanje rastlin sprejemljivo, ker da "imajo nižjo zavest kot živali", potem je očitno, da o rastlinah in njihovi ravni zavesti ne veste ničesar.

Na podlagi tega lahko s precejšnjo zanesljivostjo sklepamo, da je veg(etarij)anstvo iz etičnih razlogov nedvoumen simptom Dunning-Krugerjevega sindroma oz. anosognozije.

Nebesa ali pekel?

Živimo v realmu, v katerem preživetje temelji na medsebojnem žretju - na fizični, energetski in informacijski ravni. Kaj je za koga užitno in koristno, in kaj ne, je stvar posameznega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja in razmer, pa naj gre za mineral, mikroorganizme, rastlino, žival, človeka ali z običajnimi petimi čuti nezaznavna bitja iz drugih gostot zavesti. Temu se preprosto ni mogoče izogniti.

Gre samo za eno vprašanje: ali to počnete na simbiotično-sinergistični ali na plenilsko-parazitski način? Prav ta izbira (na vsakem koraku, 24/7) označuje in krepi vašo duhovno naravnanost oziroma usklajenost z "nebesi" oziroma "peklom".

Če pri tej izbiri niste prisebni in dosledni, boste avtomatično ostali v vicah. In kaj je značilno za vice oziroma purgatorij? Bolezen, degeneracija in posledično trpljenje, ki traja, dokler si ne očistite miselnosti do te mere, da se v vas izkristalizira spoznanje, kdo ste in kam spadate, in se začnete skladno s tem tudi obnašati - vključno s prehrano.

Pri tem je treba vsekakor upoštevati, da so tistim, ki so v peklu doma (vrag in njegovi peklenščki), nebesa naravnost za bruhat - in obratno. In zlasti, če menite, da ste doma v "nebesih", je pomembno uzavestiti še nekaj, in sicer: pot v pekel je tlakovana z "dobrimi" nameni.

Z drugimi besedami: nutrigenomični profil® je zakon!

Krvna skupina in prehrana:
imunske reakcije, lektini, prebava

Imunske reakcije

V obrambo pred zunanjimi sovražniki telo proizvaja protitelesa. Protitelesa so v bistvu beljakovine, ki telo branijo pred škodljivci. Škodljivci oziroma sovražniki so na primer bakterije, virusi in vse, kar telo pojmuje kot "sebi tuje", se pravi nekompatibilno s telesom.

S pomočjo protiteles telo dobesedno loči med "prijateljem" in "sovražnikom".

Protitelesa se prilepijo na "sovražnike" in ga na ta način označijo za uničenje (za kar nato poskrbijo bele krvničke).

Nekatera protitelesa, kot na primer protitelesa, ki ščitijo pred drugimi krvnimi skupinami, ne potrebujeo pomoči belih krvničk. Če imate krvno skupino A in dobite transfuzijo krvi s krvno skupino B, vaše telo nemudoma prepozna napačno krvno skupino in preplavi žile s protitelesi, ki se prilepijo na antigene krvne skupine B, in povzročijo množično medsebojno lepljenje krvnih celic: posledica tega so strdki, od katerih lahko umrete. Edina krvna skupina po sistemu ABO, ki ne proizvaja protiteles proti drugim krvnim skupinam, je AB. Krvna skupina AB namreč za razliko od ostalih že vsebuje vse tri antigene - H, A in B - in jih zato smatra kot prijatelje.

Kaj ima to opraviti s hrano?

Verjetno niste vedeli, toda tudi marsikatera hrana ima "krvno skupino".

Kako je to mogoče?

Živila imajo krvno skupino zato, ker je v kemičnem smislu krvna skupina (antigen, ki opredeljuje krvno skupino) nič drugega kot specifičen sladkor.

Hrana je polna najrazličnejših oblik sladkorja: fruktoza (sadje), sukroza (pesa, sladkorni trs), manoza (brusnice), fukoza (nekatere alge), galaktoza (mlečni izdelki) in tako naprej. Zadnja dva sladkorja, fukoza in galaktoza (vključno z nekaterimi variacijami), sta v bistvu sladkorja, ki opredeljujeta krvno skupino O oziroma B.

Fukoza je prisotna v gobah, pivskem kvasu, lanenem semenu in mnogih morskih algah in travah. Glavni viri galakoze so mleko, sir, rdeče alge, hrustanec morskega psa (kondroitin sulfat).

Uživanje hrane, ki vsebuje sladkorje, ki niso kompatibilni z vašo krvno skupino, ima na telo podoben učinek kot napačna transfuzija. Smiselno je torej, da je človek pozoren na to, da uživa hrano, ki je kompatibilna z anitigenom njegove krvne skupine ("prijatelj") in da ne uživa živil, ki jih telo zaradi nekompatibilnosti "krvne skupine" smatra za "sovražnika".

Seveda večina od nas hrane ne prejema preko cevke neposredno v kri, zato nas taka hrana ne ubije kar takoj. Toda vsakokrat, ko zaužijete hrano, ki jo telo prepozna kot sebi sovražno (ker vsebuje telesu ne-lastno "krvno skupino"), ta hrana povzroči precej škode v vaših prebavilih in s tem močno obremeni imunski sistem. Poglejmo si nekaj primerov.

Mleko in mlečni izdelki. Kadar oseba s krvno skupino A spije mleko, ki ima visoko vsebnost laktoze in D-galaktoze, prebavni sistem zazna D-galaktozo v mleku in jo zavrne (sproži negativno reakcijo).

Pri reakciji na "sovražno" D-galaktozo v mleku ne gre za laktozno intoleranco (kjer gre v bistvu za neprebavljivost - pomanjkanje encima za razgradnjo laktoze), ampak za imunsko reakcijo.

D-galaktoza je v bistvu antigen krvne skupine B. Kot že rečeno, pri transfuziji telo s krvno skupino A ali O prepozna D-galaktozo kot sovražnika in v obrambo proizvede protitelesa, ki aglutinirajo (zlepijo) krvnične z antigenom B. Posledica so strdki, ki so lahko usodni.

Ko torej prebavila človeka s krvno skupino A ali O pridejo v stik z mlekom (ki vsebuje D-galaktozo), se aktivira imunski sistem, ki skuša v prvi vrsti predvsem zaščititi (izolirati od "sovražnika") celice v prebavnem traktu. To naredi tako, da sproži proizvodnjo sluzi in drugih kvazi-alergičnih reakcij. Sluz predstavlja odlično hrano za nekatere vrste človeku sovražnih bakterij in gljiv, ki se zato le-te lahko zelo hitro namnožijo, s čimer obremenijo imunski sistem in s tem povečajo tveganje za vnetja in druge neprijetne posledice.

Mnogi ljudje po uživanju mlečnega sladoleda dobijo vneto grlo, ki ga pripisujejo temu, da je sladoled mrzel ("prehlad"), medtem ko gre v resnici za imunsko reakcijo na D-galaktozo v sladoledu, ki najprej povzroči izločanje sluzi (ki jo občutimo kot "gnoj" v grlu), v kateri se šele nato namnožijo bakterije. Ker je sladoled hladen, se grlo zakrči in s tem upočasni prekrvavitev, kar bakterijam še dodatno olajša delo. Med tipičnimi imunskimi rekacijami na mlečne izdelke najdemo tudi težave s sinusi in izpuščaje (koprivnica).

Ne moremo se tudi izogniti dejstvu, da so mleko in mlečni izdelki še en primer lepljive hrane. (To velja tudi za nepasterizirano in nehomogenizirano mleko in mlečne izdelke takega mleka iz eko pridelave, pridobljene od pašnih živali.) V tem primeru za to poskrbi kazein (nefunkcionalen protein, ki je visoko koncentriran predvsem v zrelih sirih), ki se lepi na prebavna tkiva; celice, kompromitirane s kazeinom, nato uniči imunski sistem. To v končni fazi lahko privede celo do popolne izgube integritete prebavnega trakta z vsemi njenimi posledicami vred. Da bi bil problem še večji, se v procesu prebave kazein razgradi v opoide, ki delujejo podobno kot morfij: povzročajo dramatične spremembe v možganih, zasvojenost ali celo psihozo.

Še najmanj škode od mleka in mlečnih izdelkov imajo ljudje s krvno skupino B in AB, saj stik z galaktozo pri njih ne sproži proizvodnje protiteles.

Svinjna. Podobno se dogaja pri uživanju svinjine. Svinjina vsebuje sladkor N-acetil galaktozamin (antigen krvne skupine A), ki sproži proizvodnjo protiteles pri krvni skupini O in B.

Vendar tudi pri svinjini to ni edini razlog, da je označena kot škodljiva za vse krvne skupine. Meso prašičev namreč vsebuje tudi problematične lektine in druge strupe, in je že po naravi (zaradi hrane, ki jo uživajo prašiči) toksično, o čemer nas je že v 12. stoletju poučila Hildegard von Bingen.

Dopolnila k prehrani. Tudi nekatera dopolnila k prehrani lahko povzročajo tovrstne imunske reakcije. Prej omenjeni kondroitin sulfat, na primer, je prav tako vir N-acetil galaktozamina, in zato povzroča težave ljudem s krvno skupino O ali B.

Uživanje "zdravih" dopolnil k prehrani je (zaradi aktivnih in/ali pomožnih sestavin, ki so nekompatibilne s posameznikovo krvno skupino) pogosto bolj škodljivo kot koristno, zato je ustreznost in količino vseh dopolnil k prehrani in drugih farmacevtskih preparatov treba redno preverjati z bioresonanco.

Neštetim (zdravstvenim) težavam se torej lahko izognete že samo s tem, da iz prehrane izločite vaši krvni skupini neprijazna živila!

Lektini

Ste se kdaj vprašali, od kod slabo počutje, utrujenost, glavobol, zaprtje in druge težave, ki jih občutite po uživanju nekaterih vrste "zdrave hrane rastlinskega izvora, polne vlaknin, beljakovin, vitaminov in drugih antioksidantov, mineralov in fitohranil", kot so na primer pšenica, ajda, koruza, soja, pa tudi marsikatero sadje, zelenjava, oreški in semena? Morda vas zdaj že ne bo več presenetilo, da je v veliki meri tudi to odvisno od vaše krvne skupine.

Raziskave kažejo, da so v nekaterih živilih prisotne beljakovine, ki jih pravimo lektini.

Različni lektini so različno problematični za različne krvne skupine.

Lektini, ki so podobni posamezniku sovražni krvni skupini, lahko sprožijo proizvodnjo protiteles in s tem povzročijo zgoraj opisano lepljenje (aglutinacijo) rdečih krvničk – nosilk kisika, s čimer ovirajo pravilno izvajanje njihove funkcije v telesu. Prav tako se lahko prilepijo na celice v prebavilih in s tem povzročajo manjše ali večje neprijetnosti – od manjših bolečin pa do resnih poškodb tkiv, kar povzroča vnetja in celo kronične težave kot gastritis ali sindrom razdraženega črevesja.

Med najpogostejše težave, ki jih lahko povzročijo lektini, ki niso kompatibilni s krvno skupino organizma, spadajo:

  • Aglutinacija oz. lepljenje krvnih celic in s tem povezane posledice.
  • Akutna in kronična vnetja (n.pr. artritis).
  • Poškodbe celic in tkiv v tankem črevesju (vili in mikrovili), ki vodijo v malapsorpcijo hranil in sindrom poroznega črevesa, in iz tega izhajajoča bolezenska stanja.
  • Motnje v delovanju žleze ščitnice (Hašimotov hipotiroidizem, Gravesov hipotiroidizem, hiper/hipotiroidizem) in posledične težave (debelost, zadrževanje vode v telesu, utrujenost, depresija, "megla" v možganih, hiperaktivnost, prekomerno potenje, previsoka ali prenizka telesna temperatura, in številne druge neprijetnosti).
  • Vezava lektinov na receptorje insulina v maščobnih celicah, ki povzroči odpornost na insulin, nalaganje maščobe in prekomerno telesno težo.
  • Zaviranje absorpcije beljakovin in drugih hranil, in posledično podhranjenost tkiv in organov, kar vodi v pospešeno degeneracijo (staranje, kronične bolezni).

Nekatere snovi, kot na primer goveji serumski albumin, ki je prisoten predvsem v svežih oz. nefermentiranih mlečnih izdelkih, aktivirajo delovanje nekaterih lektinov, ki bi sicer skozi telo prešli v povsem neškodljivi obliki.

Dobra novica je, da niso vsa živila, ki vsebujejo lektine, škodljiva za vašo krvno skupino! Še več, lektini v nekateri hrani so lahko za posamične krvne skupine celo zelo koristni, saj aglutinirajo človeku nevarne viruse, bakterije in celo maligne celice, s čimer pripomorejo k njihovemu zgodnjemu odkrivanju in uničenju.

Več informacij o lektinih najdete v objavi Lektini: Individualizirana prehrana in hujšanje - vpliv lektinov na prebavo, presnovo in imunski sistem.

Prebava in presnova

Že vse od 1950-ih v znanstveni literaturi lahko preberemo, da se pri ljudjeh s krvno skupino O bistveno pogosteje razvijejo razjede na želodcu.

Razlog za to leži v povečani ravni želodčne kisline. Organizem s krvno skupino O izloča več želodčne kisline kot druge krvne skupine, kar pomeni lažjo prebavo mesa. Nadalje v primerjavi z drugimi krvnimi skupinami tak organizem proizvaja več prebavnega encima alkalna fosfataza, ki omogoča prebavo maščob v mesu.

Nasprotno pa žitarice, stročnice in mlečni izdelki predstavljajo veliko obremenitev za prebavo in presnovo organizma s krvno skupino O, saj le-ta ne proizvaja ustreznih encimov in drugih prebavnih sokov za njihovo učinkovito razgradnjo. Posledica je utrujenost, nizka raven energije, slabo počutje - in razjede na želodcu.

S svojo visoko ravnjo želodčne kisline organizem s krvno skupino O (z redkimi izjemami, pogojenimi s trenutnim stanjem organizma ali posamičnimi genetskimi okvarami) učinkovito razgrajuje tudi visoko-koncentrirane beljakovine živalskega izvora. To je zlasti pomembno, ko gre za rdeče meso in divjačino. Šele potem, ko želodčna kislina opravi svoje, lahko namreč telo nadaljuje z razgradnjo in na koncu absorbira aminokisline iz mesa, ki predstavljajo hrano za mišice, možgane, in pogojujejo praktično vse biološke procese v telesu.

Zlasti, če imate krvno skupino O, obstaja torej zelo velika verjetnost, da boste z uživanjem velikih količin mesa in izbrane zelenjave ter zmernih količin sadja na eni strani ter malo ali nič žit, stročnic in mlečnih izdelkov na drugi shujšali, imeli več energije, boljšo prebavo, bolj zdravo telo, nižjo raven oksidacijskega stresa, in da se boste tudi sicer boljše počutili. Več o krvni skupini O...

V primerjavi z drugimi krvnimi skupinami krvni skupini A primanjkuje želodčne kisline in alkalne fosfataze, ki sta potrebni za učinkovito razgradnjo mesa. Ljudje s tem tipom organizma se ob prehrani, ki temelji na (rdečem) mesu, ne samo redijo, ampak postanejo letargični in brez energije, trpijo za slabo prebavo ter poškodbami žilno-srčnega sistema in drugih organov, zlasi jeter in ledvic.

Raziskave v medicini že desetletja kažejo, da so bolezni srca in ožilja najbolj pogoste prav pri krvni skupini A.

Rdeče meso domačih živali in divjačina pri tej krvni skupini povzroča nabiranje oblog v žilah. Za popravljane tovrstnih poškodb, ki vodijo v kardiovaskularne bolezni, morajo jetra povečati proizvodnjo holesterola v jetrih. Pusto rdeče meso (z izjemo nekaterih vrst perutnine) torej nikakor ni ustrezen vir beljakovin za organizem s krvno skupino A!

Na drugi strani pa ta tip organizma za razliko od drugih krvnih skupin proizvaja specifične encime v jetrih in trebušni slinavki, ki omogočajo relativno enostavno prebavo in boljši izkoristek funkcionalnih beljakovin iz živil rastlinskega izvora. Tu govorimo predvsem o izbranih žitaricah, stročnicah ter oreških in semenih, ki pa jih je treba pred uživanjem obvezno ustrezno obdelati s postopki za odstranjevanje fitinske kisline in drugih antihranil. Prebavni sistem s krvno skupino A lahko v veliki meri izkoristi vitamine, antioksidante, fitokemikalije in druga pomembna hranila rastlinskega izvora.

Ker je pri ljudeh s krvno skupino A prebavni in presnovni sistem zasnovan za uživanje predvsem hrane rastlinskega izvora, najbolje uspevajo ob zelenjavi in lahko prebavljivih beljakovah, kot so jajca, ribe in perutnina, zmernih količinah sadja in izbranih (predhodno fermentiranih) oreških in semenih ter nekaterih (predhodno fermentiranih) stročnicah. Več o krvni skupini A...

Krvna skupina B je nekje med O in A, s pravo kombinacijo encimov in prebavnih sokov za prebavljanje mesa, surovega (nepasteriziranega, nehomogeniziranega) mleka in mlečnih izdelkov (iz nepasteriziranega, nehomogeniziranega mleka).

Tako kot pri krvni skupini O je tudi za krvno skupino B značilna visoka raven želodčne kisline in alkalne fosfataze, kar je pomembno za učinkovito razgradnjo koncentriranih beljakovin in maščob živalskega izvora (rdeče meso, divjačina). Alkalna fosfataza razbija molekule živalske maščobe (holesterol) in pospešuje absorpcijo kalcija.

Pri krvni skupini B predstavljajo glavne težave v smislu prehrane lektini (v nekaterem mesu, žitaricah, zelenjavi, sadju, stročnicah, oreških in semenih), ki povzročajo motnje v delovanju presnovnega, živčnega in imunskega sistema.

Tudi številni virusi so podobni antigenu krvne skupine B; ob napačni prehrani jih imunski sistem ne prepozna dovolj hitro, da bi lahko preprečil okužbo. Več o krvni skupini B...

Krvna skupina AB je hibrid med A in B, in tak združuje lastnosti obeh. Ko gre za prebavo mesa in živalskih maščob, je krvna skupina AB bližje krvni skupini A kot B: tako kot A proizvaja relativno malo želodčne kisline, a nekoliko več alkalne fosfataze kot A, zato ima nekoliko večjo izbiro. Ne glede na to z rdečim mesom in mlečnimi izdelki ne gre pretiravati. Dober vir beljakovin in maščob za krvno skupino AB so predvsem ribe, morski sadeži in jajca.

Uravnovešena prehrana, ki temelji na lahko prebavljivih beljakovinah živalskega izvora, zelenjavi, sadju in fermentiranih mlečnih izdelkih iz surovega (nepasteriziranega in nehomogeniziranega) mleka ter izbranih (predhodno fermentiranih) oreških, semenih in stročnicah je predpogoj za dolgo in zdravo življenje pri tej krvni skupini.

Tako za krvno skupino A kot tudi za AB so zelo problematični konzervansi v mesnih izdelkih, ki pri teh dveh krvnih skupinah med drugim povzročajo raka na želodcu.

Podobno kot krvna skupina B je tudi krvna skupina AB zelo občutljiva na lektine v živilih in viruse, in ima tako kot B visoko tveganje s tem povezanih avtoimunskih bolezni. Več o krvni skupini AB...

Ljudje s krvno skupino A in AB imajo nekoliko večje sposobnosti prebave in presnove žit in stročnic kot ljudje s krvno skupino O in B, vendar to še ne pomeni, da jih lahko uživajo v neomejenih količinah. Visok glikemični indeks in prisotnost številnih lektinov in drugih antihranil v žitih in stročnicah namreč poleg velike obremenitve za trebušno slinavko v večji ali manjši meri povzroča tudi poškodbe prebavil, žil in drugih tkiv pri čisto vseh krvnih skupinah oz. nutrigenomičnih profilih®.

Žitarice (predvsem pšenica in koruza ter vsi otrobi in izdelki iz črne moke vseh žitaric) in stročnice (med katerimi zlasti izstopa soja) s svojo visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, nefunkcionalnih beljakovin (aglutininov, kot so n.pr. lektini, gluten, prolamini), ter fitinske kisline in množice drugih antihranil, niso primerna hrana za človeško potrošnjo. Uživajo se kvečjemu občasno, v zelo majhnih porcijah, in vedno zgolj kot priloga in izhod v sili - nikoli kot glavna jed. Zlasti vse polnozrnate žitarice in stročnice je treba obvezno predhodno fermentirati oz. obdelati s postopki za odstranjevanje fitinske kisline in drugih antihranil.

Prehrana po krvnih skupinah - temelj in izhodišče zdrave prehrane

Ne glede na to, ali delate v zdravstvu ali samo raziskujete, ali pa želite s prehrano shujšati ali izboljšati svoje počutje, prehrana po krvnih skupinah ponuja marsikateri odgovor na vaša vprašanja.

Vsak, ki si obeta trajno zdravje, dobro počutje in vitko postavo, in hkrati vztraja pri nevednosti, si obeta nekaj, česar nikoli ni bilo in nikoli ne bo.

Če želite uresničiti svoje poslanstvo kot duhovno bitje, morate najprej spoznati in začeti spoštovati svoje telo.

Podprta z desetletji kliničnih raziskav in pozitivnimi izkušnjami zadovoljnih uporabnikov predstavlja prehrana po krvnih skupinah temelj zdrave prehrane - in temelj vašega nutrigenomičnega profila®.

Krvna skupina po sistemu ABO - temelj individualizirane prehrane

Prvi del: Krvna skupina kot genetska dediščina

Drugi del: Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora

Tretji del: Krvna skupina in hujšanje


Nazaj na vrh


Datum zadnje spremembe: 28-08-2013