Sadni biskvit

brez žit, glutena, mlečnega, sladkorja

©nataša klarič


Sadni biskvit s (hruškovo) čežano

Marsikatero sadje lahko vključimo v številne sladice - od pene do kompota in čežane, od gibanice in zavitkov do pit, in celo v biskvit in podobno pecivo. V pecivu lahko sadje uporabimo tudi v kombinaciji z nekatero zelenjavo; izbiramo predvsem med tisto, ki je dokaj nevtralnega okusa in hkrati vsebuje veliko škroba, kot na primer korenje, rdeča pesa, jedilne buče.
Sadni oziroma sadno-zelenjavni biskvit - brez žit, glutena, sladkorja in mlečnega – lahko uporabimo tako samostojno kakor tudi kot osnovo za nadvse okusne, lahke, sočne in vsem krvnim skupinam prijazne sladice, ki se priležejo v vseh letnih časih.
V ta namen lahko uporabimo (predvsem kuhano) sveže sezonsko sadje (iz katerega naredimo pire, ki ga nato lahko tudi zamrznemo v ustreznih porcijah in odtajamo po potrebi), suho sadje ali kombinacijo obojega.
Sadni biskvit je zelo enostaven za pripravo; v dobro zaprti posodi v hladilniku se obdrži kar nekaj dni, v zamrzovalniku pa več mesecev. Za optimalen okus in teksturo mora biti pecivo dobro uležano (ga ni priporočljivo jesti na dan peke).
Recepti so izviren prispevek nataše klarič.

Sadni biskvit - osnovni recept

Osnovne sestavine sadnega biskvita predstavlja (predvsem kuhano) sveže (sezonsko) sadje (oziroma zelenjava), jajca, mleti, predhodno fermentirani) in/ali olupljeni oreški oz. semena, in (v manjši meri) suho sadje, ki služi namesto sladila. Glede na vsebnost vode uporabljenjega sadja lahko v ta namen uprabimo presni namaz iz suhega sadja, ki ga dodamo sadnemu oziroma zelenjavnemu pireju, ali pa oreškom primešamo rozine, brusnice, na drobno narezane datlje, fige ali drugo suho sadje, skladno z nutrigenomičnem profilom®, ki osladi pecivo in hkrati pobere odvečno tekočino.

Kako pripravimo pire iz suhega sadja?

Pire iz suhega sadja

Suho sadje operemo, namočimo čez noč v filtrirani in revitalizirani vodi. Tekočino (sirup) odcecimo in jo porabimo drugje. Namočeno in odcejeno sadje zmeljemo s paličnim mešalnikom.

Rahlost in konsistenco biskvita poleg sode bikarbone zagotavljajo jajca. Praviloma na vsakih 100 ml sadja (in zelenjave, kot je ustrezno) uporabimo en beljak; skupno število uporabljenih rumenjakov v primerjavi z beljaki je lahko manjše, po okusu. Konkreten izbor sestavin prilagodimo letnemu času, nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma.

Po možnosti vedno uporabimo sezonske sestavine lokalnega izvora iz eko pridelave in jajca iz eko pašne reje.

Sladila

Glede na vrsto oziroma sladkost uporabljenega sadja (oziroma zelenjave) je treba dodati različno količino "sladila".

Kadar uporabimo sadje, ki vsebuje veliko vode (in je tudi nastali sadni pire precej moker), je priporočljivo kot sladilo uporabiti drobno narezano suho sadje, ki popije odvečno tekočino.

Kadar uporabimo sadje ali zelenjavo z nizko vsebnostjo vode, ki daje kompakten pire, je kot sladilo bolje uporabiti pire iz namočenega in zmletega suhega sadja.

Namesto na drobno narezanega oziroma namočenega in zmletega suhega sadja lahko uporabimo tudi druga sladila – kot je ustrezno za dotični nutrigenomični profil® (n.pr. melasa, javorov sirup, sirup agave, stevia in sladki koren v prahu; slednja dva dajeta samo sladek okus, brez kalorij). Nekatera sladila (n.pr. sirup agave, med) imajo visoko vsebnost fruktoze, ki lahko zelo obremeni jetra, povzroči metabolični sindrom in celo vrsto posledičnih težav, vključno s sistemskimi vnetji, debelostjo, diabetesom in putiko. Zlasti, kadar uporabimo sladila z visokim glikemičnim indeksom (n.pr. datlji, melasa), je priporočljivo med sestavine vmešati tudi mleti cimet.

*Polno sladek okus pečenega peciva se tipično razvije šele po nekaj dneh, zato s sladili nikakor ne gre pretiravati. Kljub temu, da ima človek občutek, da v receptu napisana količina sladila ni dovolj, se na tretji dan po peki, ko se pecivo dobro uleži, tipično izkaže, da je izredno sladko in da ne potrebuje nobenega dodatnega slajenja.

Po možnosti vedno uporabimo sladila iz eko pridelave.

Maščoba

Kot maščobo, ki je nujno potrebna za absorpcijo nekaterih vitaminov, uporabimo oreške in semena, ki dodatno okrepijo konsistenco peciva ter v njem ohranijo vlago in s tem zagotovijo njegovo sočnost. V veliki večini primerov se daleč najbolje obnesejo predvsem oreški brez ovojnice, z nevtralnim okusom, kot so olupljeni mandlji ali oreški macademia; kadar sadni (oz. zelenjavni) pire vsebuje zelo malo vode (se pravi, je zelo čvrst in kompakten) lahko uporabimo mandljev pire ali pire iz oreškov macademia, ki nam je ostal pri izdelavi mandljevega mleka. Izjema so recepti, v katerih uporabimo korenje ali kombinacijo jabolka/korenje, kjer dajejo daleč najboljši okus orehi ali orehi pecan; oboje je treba predhodno 24 ur fermentirati v vodi z dodatkom limone (na pol litra vode uporabimo sok cca. pol limone; tekočino po 12 urah zamenjamo), kot je opisano v objavi Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih.

Kot vir maščob obvezno uporabimo sestavine iz eko pridelave.

Začimbe in zelišča

V biskvit lahko po želji zamesimo različne začimbe. Zlasti, kadar uporabimo sladila z visokim glikemičnim indeksom (n.pr. datlji, melasa), je priporočljivo v surovo maso dodati tudi mleti cimet. Poleg cimeta tipično pridejo v poštev tudi nageljnove žbice, sveže nastrgan muškatni orešek, sveže strta semena korijandra, ingver (mleta ali sveža nastrgana korenina), galgant v prahu, bertram v prahu, piment, mešanica začimb za hruškov med.

Od zelišč lahko med drugim zlasti uporabimo materino dušico, pehtran in že med sladili omenjen mlet sladič.

Vse začimbe in zelišča izbiramo skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma. Tipična (skupna) količina je 5 do 20 ml, odvisno od vrste in potence izbranih začimb/zelišč.

Po možnosti vedno uporabimo zelišča in začimbe iz eko pridelave.

Priprava

Ločimo rumenjake od beljakov. Rumenjake penasto umešamo s pirejem iz suhega sadja (oz. drugim sladilom, kot je ustrezno) ter surovim pasiranim ali kuhanim pasiranim sadjem in/ali zelenjavo (kot je ustrezno).

V večji posodi dobro zmešamo vse suhe sestavine: rožičevo moko, mlete oreške, sodo bikarbono, ter (po okusu) začimbe in zelišča ter eventuelno drobno narezano suho sadje; dodamo surovo naribano sadje oziroma zelenjavo (ali pulpo, kot je ustrezno), ter vse skupaj previdno, a dobro premešamo brez ožemanja ali stiskanja, da so surove sestavine temeljito prevlečene z mešanico suhih sestavin. Dodamo penasto umešano (surovo pasirano ali kuhano pasirano) sadje in/ali zelenjavo (kot je ustrezno) z rumenjaki, ter vse skupaj dobro premešamo.

Beljake skupaj z raztopino himalajske soli stepemo v čvrst sneg in jih z metlico za stepanje previdno primešamo mešanici ostalih sestavin, da dobimo enakomerno, gladko maso.

Pripravljeno maso nemudoma vlijemo v pomaščen, ogret pekač in spečemo v predhodno ogreti pečici.

Peka

Za peko tipično uporabimo srednje visok pekač (premera 22 cm za skupno količino sadja in zelenjave cca. 300-400 ml), ki ga na tanko namažemo s trdim kuhanim maslo in predhodno ogrejemo. Za večje ali manjše količine ustrezno prilagodimo tudi izbiro pekača. Če je surova masa zelo puhasta, je bolje uporabiti dva (namaščena, predhodno ogreta) pekača in maso vliti cca. 3 cm visoko.

Če uporabimo modelčke za muffine, jih na tanko namažemo s trdim kuhanim maslom, ogrejemo in nato vanje vlijemo maso cca. 3 cm visoko.

Pečico z namašenim pekačem vred predhodno ogrejemo. Pečemo cca. 60 minut pri največ 170°C, saj se pri višjih temperaturah eksponencialno poveča tvorba rakotvornega akrilamida.

Pečeno pecivo prekrijemo s čisto bomažno krpo in ga pustimo v pečici, da se počasi ohladi.

Dekoracija

Pečen in ohlajen biskvit lahko oblijemo s temno čokolado (v kolikor je to skladno s konkretnim nutrigenomičnim profilom®).

Čokoladni obliv: nad soparo raztopimo temno čokolado, nekaj sadnega sirupa (ali sirupa agave ali melase z malo vode, ali stevie v prahu skladno z nutrigenomičnim profilom®), da dobimo gosto, tekočo maso.

Priloge

K sadnemu biskvitu se odlično prileže kuhano ali (n.pr. v vinu in/ali sadnem sirupu) marinirano sadje, čežana, pena iz gozdnih sadežev, mandljeva smetana z džemom iz suhega sadja, sadni puding (pripravljen s škrobom marante)...

Shranjevanje in obstojnost

Biskvit hranimo v dobro zaprti posodi na suhem in hladnem mestu (na primer v hladilniku), lahko pa ga tudi narežemo na rezine in zamrznemo. Za optimalen okus in teksturo mora biti pecivo dobro uležano (ni ga priporočljivo jesti na dan peke). Polno sladek okus pečenega peciva se tipično razvije šele po nekaj dneh, zato s sladili ne gre pretiravati!

Ustreznost glede na krvno skupino

Osnovne sestavine (ne pa tudi alternativne navedene sestavine v oklepajih) so nevtralne za vse krvne skupine (vendar ne tudi za vse nutrigenomične profile®).

Recepti

Nekaj zamisli za sadni biskvit je podanih v nadaljevanju, vendar še zdaleč ne predstavlja izčrpnega seznama sadja/zelenjave, oreškov/semen in začimb/zelišč, ki jih lahko uporabimo v ta namen. Glede na nutrigenomični profil® se v tem pecivu zelo dobro obnesejo tudi banane, kaki, ananas, kuhane kutine, suhe marelice, suhe slive – če naštejem samo nekaj primerov.


Jabolčni kolač s korenčkovo pulpo

Jabolka, ki so primerna za peko peciva, morajo biti v prvi vrsti dobro uležana, tako da med pečenjem želirajo in se lepo razpustijo. Kadar imamo opravka s sveže obranimi jabolki ali sorto, ki se med pečenjem ne razpusti, je bolje, da jih pred uporabo skuhamo. To pride v poštev tudi, kadar so jabolka črviva ali delno nagnita, in jih je nujno treba porabiti. Po lupljenju in čiščenju nam tako v rokah tipično ostanejo zgolj manjši kosi, ki zelo hitro oksidirajo; oksidacijo najlažje preprečimo tako, da olupljena in očiščena jabolka sproti režemo v posodo z (prečiščeno, revitalizirano) vodo. Po končanem delu odcedimo, speremo pod tekočo vodo, dodamo toliko (prečiščene, revitalizirane) vode, da jih ravno prekrije, in pokrijemo. Zavremo, zmanjšamo ogenj in dušimo nekaj minut, nato odstavimo in pustimo, da se ohladijo.

Dobro odcejena kuhana jabolka lahko pojemo kot kompot ali pa jih uporabimo v različnih sladicah: od nadeva za gibanico ali pito pa do čežane in raznega "biskvitnega" peciva; tekočino je prav tako vredno shraniti in porabiti drugje: na primer, če pripravljamo gibanico, predstavlja zelo dobro osnovo za pripravo rožičevega ali makovega nadeva, če pa dodamo škrob (n.pr. iz mletega gomolja marante), lahko iz nje skuhamo odličen, lahek puding.

Tudi, če so dobro odcejena, so pasirana jabolka manj gosta kot na primer pire iz hrušk, breskev ali nektarin, zato je treba v maso za pecivo tipično dodati nekaj, kar vpije tekočino. Kadar ne želimo uporabiti rožičeve moke, se v ta namen odlično obnese korenčkova pulpa, ki je ostala od korenčkovega soka.

Jabolčni kolač s korenčkovo pulpo pridev v poštev predvsem takrat, kadar delamo korenčkov sok iz eko korenja (kadar delamo sok iz sadja ali zelenjave, ki ni iz eko pridelave, moramo pulpo zavreči) in imamo hkrati v hladilniku velike količine kuhanh jabolk, ki smo jih morali po hitrem postopku rešiti pred gnitjem ali črvi. Poleg dobro odcejenega kuhanega korenja in korenčkove pulpe lahko v tem pecivu uporabimo tudi pulpo iz bio/eko rdeče pese in surovih jabolk, saj je sok iz korenja in pese, pa tudi iz korenja, pese in jabolk, odličen za čiščenje telesa in krepitev krvi.

Za razliko od večine drugega sadja, kjer tipično uporabimo mandlje, so v kombinaciji z jabolki in korenjem od vseh oreškov in semen daleč najbolj okusni orehi ali orehi pecan, ki jih je treba predhodno 24 ur fermentirati v vodi z dodatkom limone (na pol litra vode uporabimo sok cca. pol limone; tekočino po 12 urah zamenjamo), kot je opisano v objavi Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih.

Od začimb je v tem pecivu najbolje uporabiti malo mletega cimeta in kakšen ščepec nageljnovih žbic v prahu.

Jabolčni kolač s korenčkovo pulpo je ne samo odličnega okusa, ampak tudi rahel, sočen in prijazen tako do črevesnih sluznic kot tudi žolčnika. Prileže se kadarkoli v letu.

Postrežemo samostojno, s kuhanimi jabolki ali kompotom, jabočno čežano ali drugo prilogo; po želji oblijemo s čokolado, skladno z nutrigenomičnim profilom®.

Sestavine

300 ml dobro odcejenih kuhanih jabolk

200 g korenčkove (in po želji, pesine) pulpe iz bio/eko korenja oz. pese

100 g mletih ali sesekljanih, predhodno fermentiranih orehov (ali drugih [predhodno fermentiranih in/ali olupljenih] mletih oreškov, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

75 - 100 g suhih datljev ali 100 g datljevega pireja (ali drugega suhega sadja ali drugo ustrezno sladilo, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

5 beljakov, 3-5 rumenjakov

1 žlička sode bikarbone

nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli

10 g kuhanega masla za mazanje pekača

začimbe/zelišča (5 do 20 ml) po želji, skladno z nutrigenomičnim profilom®

Za obliv (po želji):

Po možnosti uporabimo izključno ekološko pridelane sestavine. Zlasti jajca naj bodo pridobljena izključno od eko pašnih živali.

Priprava

Peka

Shranjevanje in obstojnost

Ustreznost glede na krvno skupino

Sočno pecivo iz buč

V Sloveniji se sezona jedilnih buč tipično začne proti koncu septembra in traja tja do novega leta. Buče spadajo med plodovno zelenjavo. Vsebujejo veliko škroba in zelo malo grobih vlaknin: so lahko prebavljive in nasitne; okus kuhanih buč spominja na kuhan kostanj, barva pa na korenje. Za razliko od korenja, ki ga lahko v maso za biskvitno pecivo zamešamo surovega ali kuhanega, moramo buče najprej skuhati in iz njih narediti pire. Pire lahko tudi zamrznemo; na ta način lahko pecivo iz buč spečemo kardarkoli v letu in ne samo takrat, ko ugotovimo, da nam v kleti ali hladilniku shranjene buče gnijejo in jih je nujno treba porabiti.

Nekaterih jedilnih buč, kot na primer vrste hokaido, ni treba lupiti; v drugih primerih je lažje, če jih najprej skuhamo in šele potem po potrebi olupimo.

Pire iz jedilnih buč

Buče operemo, očistimo in jim odstranimo peščišče tako, da ostane samo čvrsto, kompaktno "meso". Po končanem delu, speremo pod tekočo vodo, narežemo v kozico na obvladljive, približno enako debele kose, dodamo toliko (prečiščene, revitalizirane) vode, da jih ravno prekrije, in pokrijemo. Zavremo, zmanjšamo ogenj in dušimo nekaj minut (do mehkega, kar preizkusimo z nožkom), nato odstavimo in pustimo, da se ohladijo. Odcedimo, po potrebi olupimo s paličnim mešalnikom ali s pasirnikom zmečkamo v pire.

Tekočine nikakor ne gre zavreči: lahko jo na primer uporabimo za pripravo rožičevega nadeva v gibanici ali s preostankom kuhanih buč iz nje naredimo bučno juho.

Za razliko od sadja, ki v glavnem vsebuje glukozo in fruktozo, vsebujejo buče predvsem škrob. Čeprav je njihova kalorična vrednost povsem primerljiva s kalorično vrednostjo sadnega pireja ali jo celo presega, pa buče nimajo sladkega okusa. To pomeni, da je treba dodati bistveno več sladila, kar lahko pecivu zelo zviša tako glikemični indeks kot tudi skupno količino zaužitih ogljikovih hidratov. Ker oboje prestavlja veliko obremenitev za organizem, se je temu priporočljivo izogniti. Kot vsaj delno zamenjavo za pire iz suhega sadja nam v splošnem narava ponuja dve možnosti: sladki koren in stevio (oboje v prahu), skladno z nutrigenomičnim profilom®.

    *Poln sladek okus pečenega peciva se tipično razvije šele po nekaj dneh, zato s sladili nikakor ne gre pretiravati. Kljub temu, da ima človek občutek, da 75 g dateljnov ni dovolj, se na tretji dan po peki, ko se pecivo dobro uleži, izkaže, da je izredno sladko in da ne potrebuje nobenega dodatnega slajenja.

Kot maščoba se v tem pecivu najbolj obnesejo predvsem oreški in semena z nevtralnim okusom, kot so olupljeni mandlji ali oreški macademia, zelo okusno pa je tudi z orehi (navadnimi ali pecan; oboje je treba predhodno 24 ur fermentirati v vodi z dodatkom limone (na pol litra vode uporabimo sok cca. pol limone; tekočino po 12 urah zamenjamo), kot je opisano v objavi Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih).

Od začimb se k bučam prileže predvsem mlet ali nastrgan muškatni orešek, sveže strta semena korijandra in cimet v prahu; s slednjim lahko pecivu tudi bistveno znižamo glikemični indeks.

Biskvitno pecivo iz buč je prijetnega, ne presladkega okusa, sočno, lahko prebavljivo in prijazno do črevesnih sluznic. Ker ga lahko naredimo iz zamrznjenega pireja, se prileže kadarkoli v letu.

Postrežemo samostojno ali s prilogo; po želji oblijemo s čokolado, skladno z nutrigenomičnim profilom®.

Sestavine

400 g pireja iz dobro odcejenih kuhanih maslenih buč (ali drugih jedilnih buč, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

100 g mletih olupljenih mandljev (ali sesekljanih, predhodno fermentiranih orehov ali drugih [predhodno fermentiranih in/ali olupljenih] mletih oreškov, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

75 g suhih datljev ali 75 - 100 g datljevega pireja (ali drugega suhega sadja ali drugo ustrezno sladilo, kot je na primer stevia ali sladki koren v prahu [s katerim delno ali v celoti nadomestimo pire iz suhega sadja], skladno z nutrigenomičnim profilom®)*

4 beljaki, 3-4 rumenjaki

1 žlička sode bikarbone

nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli

10 g kuhanega masla za mazanje pekača

začimbe/zelišča, npr. nastrgan ali mlet muškatni orešek, strta semena korijandra, cimet v prahu (do 20 ml skupno, po okusu) po želji, skladno z nutrigenomičnim profilom®

Za obliv (po želji):

Po možnosti uporabimo izključno ekološko pridelane sestavine. Zlasti jajca naj bodo pridobljena izključno od eko pašnih živali.

Priprava

Peka

Shranjevanje in obstojnost

Ustreznost glede na krvno skupino

Maslene buče so ustrezne za vse krvne skupine; pri drugih vrstah jedilnih buč se ravnamo skladno z nutrigenomičnim profilom®. Druge osnovne sestavine (ne pa tudi alternativne navedene sestavine v oklepajih) so nevtralne za vse krvne skupine (vendar ne tudi za vse nutrigenomične profile®).

Rahel hruškov biskvit

Čeprav so hruške za marsikateri nutrigenomični profil® označene kot kvečjemu pogojno užitne, pa to velja predvsem za surove hruške (gl.  Zdravilno in škodljivo koščičasto, pečkato in mediteransko sadje). Dobro odcejene, kuhane, pasirane hruške ("hruškov pire") pa lahko uporabimo ne samo za hruškov med, ampak tudi za pripravo številnih sladic od čežane do peciva. Od oreškov se v hruškovem biskvitu najbolje obnesejo tisti brez ovojnice in z relativno nevtralnim okusom, kot so na primer olupljeni mandlji, oreški macademia, mlet kokos, skladno z nutrigenomičnim profilom®. Hruškov biskvit je nadvse okusen, rahel, lahek, sočen in bolj prijazen do črevesnih sluznic kot rožičevo pecivo, ki zna biti zlasti v kombinaciji s hruškami preprosto pregrobo; kot tak je primeren tudi za tiste z občutljivimi prebavili.* Čeprav se zlasti prileže poleti, pa lahko hruškov biskvit spečemo kadarkoli. Hruškov pire pripravimo iz sezonskih hrušk, nato pa ga zamrznemo v ustreznih porcijah in odtajamo po potrebi. Serviramo s hruškovo čežano ali z nekaj žličkami hruškovega medu.

*V primeru prizadetih prebavnih sluznic (bele črte v prstnih odtisih) je priporočljivo hruške olupiti in iz njih dosledno odstraniti vse grobe in raskave vlaknine (kroglice, vlakna).

Sestavine

300 ml hruškovega pireja iz zelo zrelih, sladkih hrušk (sveže pripravljenega ali odmrznjenega)

100 g olupljenih mletih mandljev (ali drugih [predhodno fermentiranih] mletih oreškov, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

50 g suhih datljev ali 50 - 75 g datljevega pireja (ali drugega suhega sadja ali drugo ustrezno sladilo, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

3-4 jajca

1 žlička sode bikarbone

nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli

10 g kuhanega masla za mazanje pekača

začimbe/zelišča (5 do 20 ml) po želji, skladno z nutrigenomičnim profilom®, na primer:

Za obliv (po želji):

Po možnosti uporabimo izključno ekološko pridelane sestavine. Zlasti jajca naj bodo pridobljena izključno od eko pašnih živali.

Priprava

Peka

Shranjevanje in obstojnost

Ustreznost glede na krvno skupino

Sočen biskvit iz nektarin

Kljub temu, da so nektarine križanec med slivami in breskvami torej dvema kuhinjskima strupoma po Hildegard von Bingen (gl. Zdravilno in škodljivo koščičasto, pečkato in mediteransko sadje) je nastali sadež za nekatere nutrigenomične profile® vseeno koristen: lažje prebavljiv kot slive in manj problematičen s stališča vrenja v prebavilih kot breskve. V sezoni nektarin se pravi predvsem julija in avgusta lahko iz njih spečemo tudi slastno, sočno in prebavilom prijazno biskvitno pecivo.

Od oreškov se v biskvitu iz nektarin najbolje obnesejo tisti brez ovojnice in z relativno nevtralnim okusom, kot so na primer olupljeni mandlji, oreški macademia, mlet kokos, skladno z nutrigenomičnim profilom®.

Kot priloga se zraven čudovito priležejo sveže, olupljene in na krhlje narezane nektarine, namočene v datljevem sirupu, in/ali sladka mandljeva smetana, v katero smo zamešali preostalo pulpo in/ali gosti sok (in, po želji, malo datljevega sirupa), skladno z nutrigenomičnim profilom®.

Sestavine

300 ml pireja iz olupljenih, narezanih in dobro odcejenih nektarin (potrebujemo cca. 0,6 kg nektarin), ali 300 g zmletih olupkov nektarin

100 - 120 g olupljenih mletih mandljev (ali drugih [predhodno fermentiranih in/ali olupljenih] mletih oreškov, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

8 - 12  suhih datljev ali 50 - 60 g datljevega pireja ali drugega suhega sadja ali drugo ustrezno sladilo, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

3 - 4 jajca

1 žlička sode bikarbone

nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli

10 g kuhanega masla za mazanje pekača

začimbe/zelišča (5 do 20 ml) po želji, skladno z nutrigenomičnim profilom®

Za obliv (po želji):

Po možnosti uporabimo izključno ekološko pridelane sestavine. Zlasti jajca naj bodo pridobljena izključno od eko pašnih živali.

Priprava

Peka

Shranjevanje in obstojnost

Ustreznost glede na krvno skupino

Sadni biskvit iz hildegardiziranih breskev

Čeprav je Hildegard von Bingen breskve proglasila za kuhinjski strup (gl. Zdravilno in škodljivo koščičasto, pečkato in mediteransko sadje), pa med njenimi napotki vseeno zasledimo, da jih je mogoče z mariniranjem v rdečem vinu "hildegardizirati" in s tem narediti vsaj za silo užitne. In ker so breskve za marsikateri nutrigenomični profil® označene kot koristne, je vsekakor dobrodošlo, če jih lahko uporabimo vsaj v pecivu, ki za razliko od breskovega punča ne vsebuje (več) alkohola in je torej primerno tudi za otroke.

V biskvitu iz hildegardiziranih breskev je najbolje uporabiti oreške brez ovojnice in z relativno nevtralnim okusom, kot so na primer olupljeni mandlji, oreški macademia, mlet kokos, skladno z nutrigenomičnim profilom®.

Biskvit iz hildegardiziranih breskev je lahek, sočen, rahle teksture in odličnega okusa. Ker ne vsebuje agresivnih vlaknin, je prijazen tudi do prebavil. Gre za sezonsko sladico, ki pride v poštev predvsem v vročih poletnih mesecih. Odraslim lahko zraven postrežemo breskov punč, otrokom pa peno ali sladoled iz gozdnih sadežev.

Sestavine

300 ml pireja iz dobro odcejenih hildegardiziranih breskev

100  - 120 g olupljenih mletih mandljev (ali ali drugih [predhodno fermentiranih in/ali olupljenih] mletih oreškov, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

8 - 15 kom. suhih datljev ali 50 - 75 g datljevega pireja (ali drugega suhega sadja ali drugo ustrezno sladilo, skladno z nutrigenomičnim profilom®)

3 - 4 jajca

1 žlička sode bikarbone

nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli

10 g kuhanega masla za mazanje pekača

začimbe/zelišča (5 do 20 ml) po želji, skladno z nutrigenomičnim profilom®

Za obliv (po želji):

Po možnosti uporabimo izključno ekološko pridelane sestavine. Zlasti jajca naj bodo pridobljena izključno od eko pašnih živali.

Priprava

Peka

Shranjevanje in obstojnost

Ustreznost glede na krvno skupino

Sorodne objave

Podatki o živilih in recepti



Datum zadnje spremembe: 4-02-2013