Maščobe

za absorpcijo vitaminov, živce, možgane,
odpravljanje vnetij in popravljanje poškodovanih tkiv

(Glavni podatkovni viri: Die Ernährungstherapie der Hildegard von Bingen, 5 fats you should be cooking with - but may not be, Everything About Fat, The Forbidden Food You Should Never Stop Eating, Grassfed Fat - the Lost Delicacy, Chewing The Fat)

©Nataša Klarič


Že nekaj desetletij nas konvencionalna medicina, v zadnjem času pa tudi nutricistika in marsikateri alternativni zdravilec prek medijev in različnih vladnih in nevladnih organizacij na vsakem koraku prepričujejo, da je uživanje nasičenih maščob živalskega izvora škodljivo in da povzroča debelost ter kardiovaskularne bolezni. Toda še pred sto leti, ko so ljudje jedli maslo namesto margarine ter kuhali, cvrli in pekli izključno z živalsko mastjo namesto z rastlinskimi olji in maščobami, ste v zahodnem svetu komaj kje lahko naleteli na debelega človeka, bolezni srca in ožilja pa so bile praktično neznane.
Verodostojne (se pravi, nepristranske) študije kažejo, da nasičene maščobe ne povzročajo bolezni srca in ožilja. Resnični krivec za številne zdravstvene težave, ki jih "medicinske avtoritete" brez vsake znanstvene podlage pripisujejo nasičenim maščobam, so t.i. trans- in podobne maščobe v margarini, hidrogeniziranih ter hidroliziranih (v celoti ali delno) rastlinskih oljih - se pravi, "rastlinske maščobe", navedene praktično v vsakem industrijsko predelanem/pripravljenem "živilu" na policah naših trgovin, vključno s t.i. trgovinami z zdravo prehrano.

Znana in manj znana dejstva o oljih in maščobah

Uživajte nasičene maščobe živalskega izvora - koristilo vam bo!

Ameriška kuharska legenda Julia Child, ki se je kulinaričnih umetnosti naučila v Franciji, je vedno znova poudarjala: "Uživajte v nasičenih maščobah - koristilo vam bo!"

In pod pogojem, da te maščobe uživate v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma, je imela popolnoma prav.

Telo potrebuje nasičene maščobe za optimalno delovanje celičnih membran, jeter, srca, pljuč, kosti (za asimilacijo kalcija), imunskega sistema, vzdrževanje integritete prebavnega trakta, nadzor apetita, hormonov, izraznost genov.

Krmljenje omnivorov (vsejedov, kot n.pr. so podgane in psi) z velikimi količinami nasičenih maščob in holesterola v njihovih tkivih ne povzroča arterioskleroznih poškodb... Izkazalo se je, da imajo prav ljudje z najvišjim odstotkom nasičenih maščob v prehrani najnižje tveganja bolezni srca in ožilja.

Danes, po več kot štirih desetletjih uvedbe prehranske piramide, posledice tega nezdravega eksperimenta jasno kažejo kruto resnico:

Trans- in podobne maščobe v margarini, hidrogeniziranih ter hidroliziranih (v celoti ali delno) rastlinskih oljih - se pravi, "rastlinske maščobe", navedene praktično v vsakem industrijsko predelanem/pripravljenem "živilu" na policah naših trgovin (vključno s t.i. trgovinami z zdravo prehrano), obremenjujejo imunski sistem in so glavni povzročitelj sodobnih kug v obliki diabetesa, debelosti, raka, kardiovaskularnih obolenj in reprodukcijskih motenj - zlasti v kombinaciji s (v prej omenjeni prehranski piramidi) tako opevanimi in vsesplošno priporočenimi ogljikovimi hidrati iz žit.

Esencialne maščobne kisline

Medtem ko človek z lahkoto preživi brez ogljikovih hidratov, pa niti slučajno ne more preživeti brez esencialnih maščobnih kislin, ki jih najdemo v maščobah živalskega izvora; maščobe rastlinskega izvora namreč ne nudijo celotne palete teh življenjsko pomembnih hranil.

Esencialne maščobne kisline so med drugim ključne za absorpcijo vitaminov in mineralov ter za izgradnjo in optimalno delovanje živcev, možganskih celic, popravljanje poškodovanih in/ali vnetih tkiv, izolacijo in imobilizacijo toksinov, ki jih telo ni sposobno izločiti prek svojih razstrupljevalnih sistemov, izdelavo maziv sklepov ter ustvarjanje potrebnih maščobnih zalog in oblog za varovanje občutljivih notranjih organov.

Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin vodi v podhranjenost, scefrane živce, slabo delovanje možganov, izgubo integritete prebavnega trakta, obrabo sklepov ter posledično v pospešeno staranje in različne degenerativne bolezni, kot so na primer bolezni srca in ožilja, artritis in artroza, demenca, Alzheimerjeva.

V maščobi topni vitamini A, D, E in K so katalizatorji oziroma aktivatorji, ki pogojujejo asimilacijo vseh drugih hranil: beljakovin, vitaminov in mineralov.

Brez esencialnih maščobnih kislin, ki jih nadjemo samo v maščobah živalskega izvora, gredo vsa druga hranila (vključno s kalcijem) v veliki meri v izgubo. [Za krvni skupini O in B so živalski viri kalcija (meso) veliko varnejši in jih telo bolje asimilira, medtem ko imata krvni skupini A in AB največ koristi od (tekočine) mesno-zelenjavnih enolončnic iz razkuhanega mesa s kostmi in hrustanca.]

Za debelost ni kriva maščoba, ampak sladkor in žitarice

Ko skladno s priporočili uradno priporočene prehranske piramide nadomestite nasičene maščobe s povečanim vnosom ogljikovih hidratov, ima to za posledico večjo odpornost na insulin in iz tega izhajajočo debelost, višjo raven trigliceridov in zelo gostih delcev LDL, ter nižjo raven koristnega holesterola HDL. Podoben učinek imajo nenasičene rastlinske maščobe in olja z visoko vsebnostjo omega 6, še zlasti, če jih segrejemo.

Od uživanja nasičenih maščob in beljakovin se torej ne boste zredili, od ogljikovih hidratov in nezdravih nenasičenih maščob pa. Če torej želite shujšati, jejte zdrave maščobe in omejite vnos nezdravih maščob in sladkorja v vseh oblikah - vključno s sadjem in žitaricami.

Za optimalno zdravje in počutje ter zmanjšanje tveganja diabetesa, kardiovaskularnih obolenj in različnih zdravstvenih težav, povezanih s previsoko težo in vnetnimi stanji, je ključno jesti in živeti skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma, pri čemer je priporočljivo močno omejti uživanje ogljikovih hidratov (predvsem žitarice in izdelke iz žit, sadje in sladkor v vseh oblikah, vključno s fruktozo), in uživati izključno za vas zdrave maščobe.

V splošnem lahko maščobe razdelimo v naslednje skupine: nasičene maščobe (maščobe živalskega izvora in tropska olja/maščobe); mononenasičene maščobe (n.pr.olivno olje, ki vsebuje v glavnem maščobe tipa omega 9); polinenasičene maščobe tipa omega 3 in omega 6 (žita, oreški, semena); trans-maščobe oz. hidrogenizirane, hidrolizirane in druge maščobe s spremenjeno strukturo (margarina, "rastlinska maščoba", vsa segreta nenasičena rastlinska olja in maščobe).

Omega 3 proti omega 6

Maščobe tipa omega 3 EPA in DHA, ki jih najdemo samo v živalskih virih (ribe, meso in proizvodi eko pašnih živali) so bistven dejavnik zdravja in dobrega počutja.

Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin tipa omega 3 EPA in DHA lahko povzroči ali poveča resne zdravstvene težave in celo prezgodnjo smrt.

Omega 3 v maščobah rastlinskega izvora je alfa linolna kislina (ALA), ki jo mora telo šele pretvoriti v EPA in DHA. Izkoristek je precej slab (samo 15 % ALA se pretvori v EPA in 5 % v DHA), zato je treba za isto dozo EPA in DHA zaužiti bistveno večjo količino rastlinskega olja, kar avtomatično poveča tudi vnos omega 6 v teh oljih. To seveda povsem izniči pozitivne učinke omega 3 in povsem po nepotrebnem obremeni prebavni sistem s preveliko količino maščobe, ki imajo za povrh še visoko kalorično vrednost.

Glede na vseobsegajočo katastrofalno kontaminacijo morskih in sladkovodnih rib, morskih sadežev in alg s težkimi kovinami, plastiko, radioaktivnimi izotopi, kemikalijami, nano delci in drugimi toksini, predstavljajo trenutno najboljši vir maščob tipa omega 3 EPA in DHA krilovo olje ter meso, jajca in mlečni izdelki (maslo, kuhano maslo) eko pašnih živali.

Proizvodi živali, rejenih v kletkah in hlevih, ki uživajo zanje nenaravno krmo in nikoli ne stopijo na svež zrak, vsebujejo samo maščobe omega 6 in že zaradi tega niso priporočljivi za človeško potrošnjo.

Jajca kokoši, katerih krma je obogatena z maščobami omega 3 (ALA), prav tako niso primerna za uživanje, saj ta maščoba v rumenjaku prehitro oksidira in s tem postane neprebavljiva (škodljiva). Gl. objavo Jajca kot najbolj koncentriran vir življenjsko pomembnih maščob, beljakovin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih hranil

Poleg povečanega vnosa maščob tipa omega 3 je priporočljivo zaužiti čim manj maščob tipa omega 6, ki so glavni povzročitelj debelosti in vnetij v telesu.

Maščobe tipa omega 6 se v telesu pretvorijo v vnetne prostaglandine, kar vodi v kronična vnetja.

Nasprotno se maščobe tipa omega 3 EPA in DHA pretvorijo v protivnetne prostaglandine, in so zato bistvene za zdravje in optimalno delovanje organizma.

Glavni viri omega 6 so koruzno olje, sojino olje, olje ogrščice, olje barvilnega rumenika, sončnično olje - skratka, prav tista olja, ki jih danes uživa največ ljudi. Nič čudnega torej, da so sistemska kronična vnetja v zadnjih sto letih presegla vsako mejo in mero normale.

Idealno razmerje zaužitih maščob tipa omega 6 proti omega 3 EPA in DHA je 1:1. V sodobni prehrani je to razmerje v praksi precej porušeno (16:1), kar ima za zdravje resne posledice.

Eden najboljših virov omega 3 EPA in DHA je meso eko pašnih živali, ki ima idealno razmerje med omega 3 (EPA in DHA) in omega 6 in prekipeva od hranil kot so CLA (konjugirana linolna kislina), vitamina D in drugih, v maščobi topnih vitaminov.

Trans-maščobe

Trans-maščobe so nenasičene maščobe s spremenjeno strukturo. Gre za še eno obliko zelo škodljivih antihranil, ki jih je treba povsem izločiti iz prehrane. Najpogostejše trans-maščobe dobimo s hidrogenizacijo oz. dodajanjem vodika rastlinskemu olju, ki povzroči strjevanje pri sobni temperaturi. Taka maščoba ima večjo obstojnost in zato daljši rok trajanja, pa tudi po okusu deluje manj mastno kot olje. Problem je v tem, da gre za popolnoma nenaravno obliko maščobe, ki povzroča motnje in kaos v telesu na celični ravni.

Ne samo trans-maščobe, ampak tudi minimalno predelana in/ali segreta polinenasičena rastlinska olja so nestabilna in (tudi po zaužitju!) hitro oksidirajo, kar v telesu ustvarja pogoje za razvoj raka in drugih degenerativnih bolezni:

  • Rak: vplivajo na encime, ki jih telo uporablja v boju proti rakavim celicam.
  • Diabetes: vplivajo na receptorje insulina v celičnih membranah.
  • Oslabljen imunski sistem: zmanjšujejo odzivnost imunskega sistema.
  • Reprodukcijske motnje: vplivajo na encime, ki so povezani s proizvodnjo spolnih hormonov.
  • Bolezni srca in ožilja (arterioskleroza): zavrejo odzivnost TGF-beta, ključnega proteina, ki nadzira rast in diferenciacijo celic.
  • Pri tem velja opozoriti tudi na problematične stearate, ki se uporabljajo v proizvodnji dopolnil k prehrani. Dejstvo je, da gre za vrsto hidrogeniziranega olja, ki se tipično skriva pod imeni, kot so "magnezijev stearat", "sterična kislina" ali kalcijev stearat". Stearati so tipično pridobljeni iz bombaževega ali palmovega olja in se pogosto uporabljajo v tovarnah kot mazivo za lažje polnjenje in prepečevanje lepljenja vsebine kapsul. Čeprav so te maščobe pravi balzam za mehanske stroje, pa imajo na človeško telo naravnost uničujoč učinek in lahko zmanjšajo absorpcijo hranil za kar 50 %. Poleg lastne toksičnosti hidrogeniziranih maščob so olja, iz katerih se pridobivajo, običajno močno kontaminirana s pesticidi. Dobro je vedeti, da krvnim skupinam in GenoTipom® prijazna dopolnila k prehrani Right4YourType po novem ne vsebujejo stearatov. Njihovo funkcijo je prevzel levcin - aminokislina, ki igra pomembno vlogo v presnovnih funkcijah, na primer v izgradnji beljakovin. Za razliko od drugih proizvajalcev, ki tipično uporabljajo levcin iz račjega perja nižje kakovosti in biokompatibilnosti, izdelki Dr D'Adama vsebujejo visoko kakovosten in človeku prijazen levcin rastlinskega izvora.

    Proč z nenasičenimi rastlinskimi maščobami

    Na podlagi vsega zgoraj povedanega je jasno, da nima prav nobenega smisla obremenjevati telesa s problematičnimi antihranili iz nenasičenih rastlinskih olj, ki v povzročajo poškodbe celic in za dobro mero še zmanjšujejo zaloge mineralov v telesu.


    Olja in maščobe pri Hildegard von Bingen

    Po nekaj več kot pol stoletja od množične uvedbe nenasičenih olj in maščob rastlinskega izvora v zahodno in slovensko kuhinjo "za narodov blagor" lahko brez vsakega dvoma zaključimo, da gre za še eno, s strateškega vidika nedvomno brilijantno potezo parazita, namenjeno čim večji, neprekinjeni proizvodnji "hrane za luno", se pravi trpljenja in posledičnih nizkofrekvenčnih čustev. Z eno besedo, gre za zločin proti človeštvu. Kakor je napisala že sama Hildegard v pismu Opatu (cca. 1166):

    "Vrag človeka drži proč od dobrega s tisoč spletkami in nakanami, ki bruhajo iz njegovega [vragovega] trebuha, tako da se človek vedno, ko se trudi delati dobro, nasadi na vragovo sulico. Ko si [človek] želi objeti Boga s srcem, ki prekipeva od ljubezni, ga [vrag] podvrže bridkemu trpljenju - da bi se ja izpridilo vse dobro [delo] pred Bogom. In ko si človek prizadeva razviti [bogu všečne] vrline, mu vrag reče, da nima pojma, kaj počne, in ga pouči, da si lahko postavi lastna pravila."

    Vsem vragovim, se pravi parazitovim prizadevanjem navkljub pa ostaja neizpodbitno dejstvo, da je človek kot utelešeno duhovno bitje osebno odgovoren za izpolnjevanja svojega duhovnega poslanstva, kar je izvedljivo samo v primeru, da svoje telo vzdržuje v stanju, ki mu to tudi omogoča. Prav zato je vsak posameznik dolžan aktivno prispevati h krepitvi lastnega zdravja in dobrega počutja. V ta namen je treba med drugim oskrbeti telo z živili, ki so za organizem resnično dragocena, in se hkrati izogibati tistih snovi in energij, ki imajo nanj negativen učinek. Pri izbiri zdravi(lni)h živil so nam poleg nutrigenomičnega profila® in informacij o trenutnem stanju organizma v veliko pomoč tudi Hildegardini napotki, saj je Hildegard poznala subtilne vrline živil in njihove zdravilne učinke na troedinost človekovega telesa, duše in duha. Pri tem ne gre toliko za poznavanje vloge in delovanja posamičnih vitaminov ali mineralov, ampak za pozitivne lastnosti in pravo mero neke hrane kot celote.

    Pravilna izbira in zdrava mera, ko gre za maščobe

    Hildegard von Bingen v svoji knjigi "Heilkraft der Natur, Physica" [Zdravilnost narave, fizika] opisuje zdravilnost različnih rastlin, dreves, živali in vsega stvarstva. Deloma se v besedilih nahajajo tudi izrecne navedbe glede maščob oziroma olj, deloma pa je lahko na vrednost neke maščobe/olja sklepamo zgolj iz Hildegardinega vrednotenja neke rastline, drevesa ali živali kot celote.

    Pri izbiri in količini zaužitih maščob gre upoštevati, da je sposobnost prebave in presnove maščob gensko pogojena ter v veliki meri vezana na krvno skupino in trenutno stanje organizma (starost, kirurške odstranitve organov, bolezenska stanja): prozivodnja žolčne kisline, alkalne fosfataze ter drugih enzimov potrebnih za razgradnjo maščob se med posameznimi nutrigenomičnimi profili® in trenutnimi stanji organizma zelo razlikuje. Najnižje ravni prebavnih sokov, ki so zadolženi za prebavo maščob, opažamo pri ljudeh s krvno skupino A in AB, ter pri nesekretorjih vseh krvnih skupin, ki morajo biti previdni tako pri vrsti kot pri količine zaužite maščobe.

    Kot bomo videli v nadaljevanju, so Hildegardnina priporočila v marsičem diametralno nasprotna napotkom sodobne prehranske piramide, zato pa v toliko večjem sozvočju z nutrigenomičnim profilom®.

    Vsak naj se sam odloči, kako in če bo uporabil v tej objavi navedena dejstva in informacije; kar se mene tiče, mi je jasno, da živimo v parazitsko-psihopatskem svetu, kjer nam oblasti, ki krojijo razvoj družbe in industrije od kmetijstva, ki proizvaja strup namesto hrane, do medicine in farmacije, ki v človeku ustvarja bolezen namesto zdravja, od šolstva, ki po tekočem traku proizvaja človce namesto izobraženih in ustvarjalnih ljudi, do industrije in energetike, ki globalno zastruplja človeka in planet ter nam solijo pamet v zvezi s hrano, ki si tega imena že zdavnaj ne zasluži več, lažejo na vsakem koraku in z vsemi sredstvi, ki jih imajo na voljo, že od malega pri državljanih aktivno spodbujajo razvoj Dunning-Krugerjevega sindroma oziroma anosognozije.

    Prav zato veliko lažje resno vzamem tiste informacije in nasvete, ki ne prihajajo z naslova oblasti in s katerimi imam neprimerno boljše izkušnje kot z vsemi napotki, kar sem kdajkoli dobila od uradne medicine in/ali od države oz. OZN pooblaščenih svetovalcev za prehrano. Med tiste informacije, ki so se (po mojih osebnih in strokovnih praktičnih izkušnjah) izkazale za najbolj uporabne in koristne, vsekakor sodijo tudi priporočila svetnice, ki je svoje znanje prejemala neposredno od stvarnika in čudežno zdravila še iz groba ter s tem prenehala šele na izrecno zahtevo Cerkve (lokalnega škofa). Množice romarjev na Hildegardino poslednje počivališče so Cerkvi namreč povzročale preveč organizacijskih preglavic, čudežne ozdravitve in s tem povezana pozitivna čustva pa seveda tudi niso bila v interesu niti vragu-parazitu niti psihopatskim izvajalcem njegove politike na zemlji. [Če se sprašujete, kdo to so, jih lahko med drugim prepoznate tudi po tem, da je trpljenje - n.pr. na križu, mučeništvo, (nesmiselno) žrtvovanje svojga zdravja, dobrega počutja in duhovnega poslanstva za druge - njihova največja vrednota.] To, da so se Hildegardine knjige ohranile vse do danes, prav tako lahko označimo samo kot čudež; po zaslugi redkih posameznikov, ki so znali prepoznati neprecenljive informacije v njih in njihovo uporabnost, je zdaj prek interneta večina Hildegardinih dragocenih nasvetov na voljo vsakomur, ki se mu jih zdi vredno raziskati in uporabiti v praksi.

    Priporočena in odsvetovana olja in maščobe po Hildegard

    Za kuhanje in peko v Hildegardini kuhinji se uporabljajo kokosova maščoba, maslo in kuhano maslo [iz kravjega ali bivoljega mleka], ki je bolj priporočljivo kot druge maščobe živalskega izvora. Olj rastlinskega izvora Hildegad ni imela kdovekako v čislih: še najboljše naj bi bilo nerafinirano, hladno stisnjeno mandljevo olje, ki pa ga velja uživati samo surovega (n.pr. za solate).

    Hildegard odsvetuje olja iz ogrščice, barvilnega rumenika in maka, medtem ko naj bi bilo olivno olje in laneno olje primerno samo v medicinske namene, in še to (predvsem) za zunanjo uporabo.

    Maslo in kuhano maslo: Po Hildegard je maslo in kuhano maslo dobro za vse vitke ljudi; tistim s prekomerno telesno težo je pri uživanju masla in kuhanega masla priporočala zmernost, ker naj bi se od njega samo še bolj redili. Maslo (surovo maslo ali maslo iz pasterizirane sladke ali kisle smetane) ima nizko točko dimljenja, zaradi česar je manj primerno za cvrtje in pečenje pri visokih temperaturah. Maslo izboljša okus vsem jedem; odlično zlasti kot dodatek kuhani hrani ali hrani, ki se počasi kuha ali duši pri nižjih temperaturah.

    Maslo vsebuje vakcensko kislino, ki deluje protivnetno (in s tem niža raven holesterola in trigliceridov v krvi) ter ščiti srce in ožilje. Vakcenska kislina je naravno prisotna v maščobi rastlinojedih pašnih živali (koze, krave, srnjad) in tudi v človeškem mleku.

    Kuhano maslo je prečiščeno maslo brez mlečnih delcev. Po sestavi je kuhano maslo praktično čista nasičena maščoba z zanemarljivo vsebnostjo potencialno problematične lakotze in mlečnih beljakovin, in je kot tako še lažje prebavljivo in presnovljivo kot maslo (surovo maslo ali maslo iz pasterizirane sladke ali kisle smetane); poleg tega ima tudi višjo točko dimljenja in zato prenese višje temperature.

    Maslo in kuhano maslo zlasti prideta do izraza pri kuhanju in peki, predvsem v kombinaciji z začimbami in zelišči ter zelenjavo, ki vsebuje v maščobi topne vitamine, fitospojine in hranila. Kurkuma, ki jo skuhamo v kuhanem maslu, koncentrira v maščobi topne snovi (n.pr. tumeroni) in ki v surovem stanju telesu niso dostopne. Hitro pečenje temno zelene listnate zelenjave v kuhanem maslu osvobodi v maščobi topne vitamine, ki jih telo v presnem stanju ne more izkoristiti.

    Iz masla ali kuhanega masla lahko pripravimo tudi odličen zeliščni namaz.

    Račja mast: Pred vsesplošno uvedbo industrijsko pripravljenih rastlinskih olj za kuho in peko se je v Evropi račja mast tradicionalno uporabljala za pečenje škrobne zelenjave. Glede na to, za kako škodljiva so se izkazala rastlinska olja (še zlasti, če jih uporabljamo za kuho in peko), in sodeč po čudovitem okusu, ki ga pečeni škrobni zelenjavi daje račja mast, bi bilo vsekakor bolj smiselno, če bi pri tem tudi ostali. Zaradi neustrezne krme (katere toksični metaboliti se nalagajo predvsem v maščobnem tkivu dotične živali) so po Hildegard za človeško potrošnjo primerne zgolj divje race. Slednje velja tudi za gosi.

    Svinjska mast: Hildegard je svinjino odsvetovala, in nič čudnega: danes vemo, da svinjina v vseh oblikah, vključno s svinjsko mastjo, slanino in ocvirki, povzroča abnormalne reakcije v krvi pri vseh krvnih skupinah.

    Jajčni rumenjak: Rumenjak eko pašnih živali je najbolj dragocen vir maščob, kar jih poznamo, saj vsebuje čisto vse maščobne kisline, ki jih človek potrebuje. Če se uživa samostojno, je užiten samo v tekočem stanju (najbolje surov); zakrknjen (pečen, trdo kuhan) je neprebavljiv in v telesu povzroča vnetja, zaradi katerih je telo prisiljeno proizvajati velike količine holesterola, da zakrpa poškodovane celice. Surov rumenjak eko pašnih kokoši je načelno ustrezen za vse krvne skupine. Pri jajcih kokoši in drugih vrst (eko pašne) perutnine se ravnamo skladno z nutrigenomičnim profilom®. Gl. objavo Jajca kot najbolj koncentriran vir življenjsko pomembnih maščob, beljakovin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih hranil

    Kokosova maščoba: Kokosovo olje spada med najboljše maščobe za kuhanje, cvrtje in peko, saj vsebuje kar 90 % nasičenih maščob srednje dolžine (trigliceridi srednje dolžine oz. TSD), ki ob segrevanju ne spremenijo svoje strukture. Poleg tega, da predstavlja odličen vir energije za telo, ima kokosova maščoba nekaj edinstvenih lastnosti.

    1. Za razliko od večine rastlinskih maščob se TSD z lahkoto absorbirajo v zgornjem delu tankega črevesja. Tovrstne maščobe se presnavljajo drugače kot dolgoverižne maščobe: potujejo naravnost v jetra, kjer se pretvorijo bodisi v ketone ali v gorivo, ki ga telo lahko neposredno uporabi.
    2. Ker se ne razgrajuje z žolčnimi kislinami, je kokosova maščoba načelno ustrezna tudi za ljudi, ki nimajo žolčnika ali imajo težave z žolčnikom.

    3. Ker telesu nudi praktično direkten vir energije, ki pa ne povzroča težav, povezanih z uživanjem sladkorja oz. ogljikovih hidratov, je kokosovo olje lahko učinkovito pri hujšanju: študije kažejo, da TSD povečujejo sitost in s tem zmanjšujejo vnos hrane (kot si lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj).

    4. Kokosovo olje ima pozitivne učinke na razmerje med HDL in LDL v krvi, s čimer je lahko pomemben dejavnik zdravja srca in ožilja.

    5. Lavrična kislina, ki predstavlja kar polovico maščobnih kislin v kokosovem orehu, ustreza maščobnim kislinam v materinem mleku; s svojim protiglivičnim, protivirusnim in antibakterjskim delovanjem zlasti krepi imunski sistem, spodbuja presnovo ter pospešuje razgradnjo balastnih snovi in nakopičenih maščob v ožilju.

    "Kokosov oreh daje toliko energije kot kruh. Vseeno pa povzroča težave pri dihanju in druge tegobe, če ga človek poje preveč," je o kokosu zapisala Hildegard, ki je kokosovo maščobo priporočala predvsem bolnim.

    Opomba: Kokos je znan povzročitelj avtoimunskih in imunskih reakcij (z antigenom večine krvnih skupin po sistemu ABO), zato je potrebna precejšnja previdnost tako pri vrsti kokosa kot pri uporabljeni živilski tehnologiji. Proizvodi iz kokosa so lahko problematični tudi zaradi postopkov predelave, ki ga lahko iz zdravilnega živila mimogrede spremenijo v strup. Pri kokosu je redno preverjanje ustreznosti in priporočene količine z bioresonanco praktično obvezno za vsak posamični izdelek (konkreten artikel nekega proizvajalca) – kar velja tudi za kokosovo maščobo oz. olje.

    Mandljevo olje: Po Hildegardinem pisanju sodeč je olje iz sladkih mandljev zelo primerno za zdrave in bolne, in celo zelo koristno za ljudi, ki imajo težave z jetri, pljuči in živci, saj nanje deluje krepčilno. Blagodejno deluje tudi pri demenci in lahko ublaži lažje oblike glavobola. Uživamo samo neprečiščeno, hladno stisnjeno surovo mandljevo olje; za kuho in peko ni primerno, ker pri segrevanju tako kot vsa polinenasičena olja spremeni svojo strukturo.

    Orehovo olje: "Iz orehov [hladno] stisnjeno [neprečiščeno] olje je toplo; človekovo meso naredi mastno in mu razveseli duha. Vendar pa orehovo olje nekoliko spodbuja zasluzenost, zaradi česar se človekove prsi napolnijo s sluzjo. Kljub temu lahko to olje uživajo tako bolni kot zdravi in ga dobro prenašajo. Samo slabotnim povzroča vlago v prsih." Orehovo olje se zlasti prileže jedem iz korenja. Tako kot večina drugih olj rastlinskega seveda ni primerno za kuho in peko, ker pri segrevanju spremeni svojo strukturo. Orehovo olje, ki ga nanesemo na kožo kot emulzijo (mešano z mlačno vodo), nudi odlično, naravno in varno zaščito pred sončnimi žarki UVA in pri tem ne ovira proizvodnje vitamina D.

    Olje iz ogrščice (canola): Po Hildegard je "ogrščica je bolj topla kot hladna in obleži v želodcu". Olje ogrščice vsebuje visok odstotek omega 6; poleg tega ni ustrezno na nobeno krvno skupino.

    Olivno olje: O olivnem olju, ki ga dandanes tako hvali sodobna nutricistika, Hildegard ni imela prav nič laskavega mnenja: "... za jesti ni kaj prida in uniči okus drugim jedem. Je pa po drugi strani uporabno za veliko zdravil..." Kot vsa olja rastlinskega izvora tudi olivno olje ni primerno niti za kuhanje niti za peko. Tudi kot dodatek že kuhani hrani je lahko precej problematično (agresivno) in je zato pomembno, da ga dodamo kar precej prej in pustimo, da se stabilizira (omili). Zato je bolj uporabno v marinadah in manj kot dodatek pravkar kuhani hrani, ki jo nameravamo zaužiti takoj.

    Velika prednost olivnega olja v primerjavi z večino olj rastlinskega izvora je, da ne povzroča škode: ker je mononenasičeno, ima zaradi tega bistveno bolj stabilno strukturo (in kratek čas prenese tudi temperature do vrelišča) in v telesu ne povzroča vnetij; poleg tega olivno olje vsebuje v glavnem neproblematične maščobne kisline tipa omega 9. Če namesto polinenasičenih rastlinskih olj, ki vsebujejo obilico omega 6, v marinadah za surovo in kuhano zelenjavo uporabljamo hladno stisnjeno, nerafinirano olivno olje (kuhamo in pečemo pa s kuhanim maslom), ima to lahko zelo pozitiven učinek na stanje telesnih tkiv in zlasti ožilja.

    Raziskave kažejo, da prehrana, bogata z visokokakovostnim, hladno stisnjenim, surovim olivnim oljem z visoko vsebnostjo polifenolov, zavira izraženost genov, ki spodbujajo vnetja. Študija 20 pacientov z metaboličnim sindromom (bolezensko stanje, ki predstavlja povišano tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni in diabetesa tipa 2), je identificirala 98 genov, katerih izraženost je bila neposredno povezana z zaužito količino olivnega olja; ob tem je pomembno pripomniti, da je imela kakovost olivnega olja bistven vpliv na tozadevno učinkovitost.

    Prav epigenetsko pogojen protivnetni učinek visokokakovstnega, surovega olivnega olja (sposobnost zaviranja genov, ki sprožajo vnetja), omogoča bolj umirjen odziv imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost za razvoj arterioskleroze in drugih bolezni srca in ožilja. Posledična odsotnost vnetij se v izvidih kaže kot znižana raven problematičnega holesterola in trigliceridov v krvi – pa ne samo zaradi tosmiselne koristnosti (visokokakovostnega, surovega) olivnega olja, ampak zlasti na račun odsotnosti problematičnih rastlinskih olj in margarin (in drugih maščob, ki niso skladne s posameznikovim  nutrigenomičnim profilom®).

    Olivno olje se zelo dobro obnese pri izdelavi različnih mazil; če ga zmešamo z mlačno vodo in ga nanesemo kot emulzijo na trebuh, je lahko učinkovito tudi proti črevesnim glivicam.

    Konopljino olje (iz Cannabis sativa L.): Čeprav je Hildegard cenila in uporabljala (indijsko) konopljo, v zvezi z oljem nisem zasledila nobenih informacij. Od olja iz konopljinih semen ne gre pričakovati kakšnih velikih koristi. Razmerje maščob tipa omega 6 in omega 3 je na videz idealno, a ta omega 3 je alfa linolna kislina (ALA), ki jo mora telo šele pretvoriti v EPA in DHA. Samo 15 % ALA se pretvori v EPA in 5 % v DHA, zato navadno konopljino olje vnetna stanja prej poveča kot odpravlja. Poleg tega mu manjka ključna zdravilna učinkovina THC, ki popravlja DNK in pozitivno vpliva na zdravo izraznost genov. Več o koristnih učinkih olja iz popkov indijske konoplje s THC (ki je v Sloveniji prepovedano) si lahko preberete v objavi Nič ni resnično, vse je dovoljeno.

    Bučno olje: Po Hildegard so med zdravilna živila med drugim uvrščena tudi buče, vendar nikjer ne piše, ali omenjeni zdravilni učinki veljajo tudi za bučna semena (za katera danes vemo, da so zelo koristna za prostato) in iz njih stisnjeno bučno olje.

    Laneno olje: Po Hildegard je laneno seme primerno samo za zunanjo uporabo, na primer v oblogah in mazilih. Kljub temu, da laneno olje na videz vsebuje veliko maščobnih kislin omega 3, pa gre za alfa linolno kislino (ALA), ki jo mora telo šele pretvoriti v EPA in DHA. Zaradi slabega izkoristka (samo 15 % ALA se pretvori v EPA in 5 % v DHA) kot mazilo ali emulzija za blaženje vnetij sklepov (artritis) ni tako učinkovito kot omega 3 živalskega izvora. Po nekaterih podatkih laneno olje prav zaradi visoke vsebnosti ALA celo stimulira rast in razvoj raka na prostati, medtem ko ga krilovo in ribje olje z visoko vsebnostjo maščobnih kislin EPA in DHA zavira.

    Druga olja in maščobe

    V Hildegardinih časih v Evropi niso poznali marsikaterega živila, ki se v Sloveniji danes dobi v vsaki bolje založeni trgovini z živili. Tako na primer nikjer v Hildegardini pisni zapuščini ne zasledimo omembe sončničnega olja, koruznega olja, sojinega olja, arašidovega olja, sezamovega olja, arganovega olja, palmovega olja, avokadovega olja.

    Sončnično olje: Hildegard sončničnega olja ne omenja. Kljub temu lahko marsikje na spletu zasledite drugačen podatek, ki je posledica tega, da W Strehlow, avtor knjige Die Ernährungstherapie der Hildegard von Bingen, navaja sončnično olje v Hildegardinih receptih in ga priporoča za celo za kuhanje in peko.

    Po Dr D'Adamu je sončnično olje tudi v surovem stanju à priori problematično za krvno skupino O (flokulira serum oziroma povzroča sedimentacijo serumskih proteinov) ter B in AB (vsebuje lektin, ki reagira z antigenom B). Čim ga segrejemo, spremeni svojo strukturo in postane škodljivo za vse nutrigenomične profile® (povzroča vnetja tkiv, ki imajo za posledico celo vrsto sekundarnih stanj, bolezni in sindromov).

    Na drugi strani pa se je vsakodnevno, 15 do 20-minutno žvrkljanje sončničnega olja ali sezamovega olja na tešče (pred umivanjem zob ali pitjem vode) izkazalo kot odlično sredstvo za razstrupljanje. Tovrstno žvrkljanje aktivira enicme, ki potegnejo toksine iz sline v ustih in spremenijo barvo olja v belo. Žvrkljanje sezamovega olja dokazano zmanjšuje številčnost streptokokov v zobnih oblogah in slini, in izboljšuje splošno zdravstveno stanje - ne samo zob in ustne votline, ampak celotnega telesa. Po končanem žvrkljanju olje izpljunemo, dobro izperemo usta z vodo, in spijemo cca. 450 ml prečiščene in po možnosti revitalizirane tople vode (40-45°C).

    Za uživanje (in zlasti za kuhanje in peko) pa sončnično olje vsekakor ni priporočljivo, saj vsebuje v glavnem maščobne kisline tipa omega 6, ki so (v kombinaciji s premajhnim vnosom maščobnih kislin tipa omega 3) eden glavnih povzročiteljev transgeneracijske odpornosti na insulin, sistemskih vnetij, debelosti in diabetesa.

    Krilovo olje zaradi vsesplošne onesnaženosti morskih in sladkovodnih rib, morskih sadežev in alg s težkimi kovinami, plastiko, radioaktivnimi izotopi, kemikalijami, nano-delci in drugimi toksini, predstavlja trenutno najboljši vir maščob tipa omega 3. Primerno je tudi za zunanjo uporabo, n.pr. pri vnetnih stanjih (artritis), glivičnih okužbah (kandida); nanesemo ga na kožo v prizadetem predelu.

    Korijandrovo olje, origanovo olje, česnovo olje, olje čajevca delujejo antibakterijsko in antifungalno; kot mazila za zunanjo uporabo so zlasti učinkovita v boju proti (črevesnim) glivicam.

    Čeprav je jasno, da je za človeka načelno najbolj zdrava tista hrana, ki rase v njegovem življenjskem okolju, pa se vsej eksotiki le ni treba povsem odpovedati. Pri presoji, kaj je za vas koristno in kaj ne, igra ključno vlogo vaš nutrigenomični profil® ob upoštevanju trenutnega stanja organizma. Tako Hildegard kot nutrigenomični profil® imata namreč skupno osnovno filozofijo, kjer je osnovni kriterij ustreznosti učinek, ki ga ima neko živilo v dani obliki in pri danem stanju organizma na človeka kot celoto.

    Epigenetski učinki prehrane na splošno in maščob konkretno

    Medtem ko je Hildegard opisovala samo kratkoročne posledice, pa GenoTip® kot del nutrigenomičnega profila® upošteva tudi generacijske in transgeneracijske epigenetske učinke posameznikove prehrane in življenjskega sloga na človekovo zdravje, psiho-fizične sposobnosti in okoljsko pogojene dovzetnosti za bolezni.

    Uživanje polinenasičenih rastlinskih olj viša tveganje rakavih obolenj; marsikateri od vpletenih genov kakor tudi izraznost teh genov je dedna.

    Ne samo trans-maščobe, ampak tudi minimalno predelana in/ali segreta polinenasičena rastlinska olja so nestabilna in hitro oksidirajo (tudi po zaužitju!), kar v telesu ustvarja pogoje za razvoj raka in drugih degenerativnih bolezni.

    Prehrana matere vpliva na zarodek, dojenčka in njegovo usodo

    Prehrana in življenjski slog matere pred in med nosečnostjo in v času dojenja vpliva na razvoj otrokove črevesne flore in črevesja, in s tem na razvoj otrokovega imunskega sistema in centralnega živčnega sistema, kar ima dolgoročne posledice ne samo za otroka, ampak tudi za njegovo potomstvo.

    Nove raziskave kažejo, da se otrokove možnosti za razvoj alergij in avtoimunskih reakcij močno zmanjšajo, če njihove matere pred in med nosečnostjo in v času dojenja uživajo hrano živalskega izvora, bogato z zdravimi maščobami (omega 3 DHA in EPA) ter nekatere oreške. Maščobne kisline omega 3 spodbujajo zdrav razvoj prebavnega trakta z robustnimi sluznicami in čvrstimi tkivi, in s tem posredno krepijo imunski sistem.

    Nasprotno pa imajo otroci mater, ki so v času nosečnosti in dojenja uživale polinenasičene maščobne kisline tipa omega 6 in "rastlinske" maščobe oz. maščobe spremenjeno strukturo, veliko bolj porozne črevesne stene in s tem med drugim neprimerno večjo dovzetnost za alergije, avtoimunske bolezni, motnje v delovanju živčnega sistema, okvare možganov in tudi avtizem.

    Maščobne kisline, ki so zaslužne za izgradnjo zdravih prebavil, so od uvedbe uradnih priporočil v zvezi s prehrano (prehranska piramida) in v kombinaciji z monokulturnim kmetijstvom in industrijsko vzrejo živali ter naraščajočo kontaminacijo oceanov, morij in kopenskih voda z najrazličnejšemi toksini, postopoma skoraj povsem izginile iz zahodne prehrane. Namesto tega smo deležni vedno več olj iz žit in stročnic ter rastlinskih maščob s spremenjeno strukturo, ki vsebujejo predvsem ali celo izključno človeku sovražne maščobne kisline.

    Prehrana matere med nosečnostjo in v času dojenja neposredno vpliva na razvoj otrokovega prebavnega sistema. Zdravo razmerje med zaužitimi omega 3 EPA in DHA na eni strani ter omega 6 na drugem krepi otrokov prebavni sistem na celični ravni in ustvarja pogoje za razvoj otroku simbiotične črvesne flore ter s tem zmanjšuje možnosti razvoja alergij in avtoimunskih bolezni ne samo v otroštvu, ampak tudi v odraslosti.

    Šibak prebavni sistem je poroznejši, kar bakterijam, hranilom, antihranilom, toksinom in drugim snovem omogoča, da nenadzorovano prehajajo iz črevesja v kri, kjer sprožajo odzive imunskega sistema (proizvodnjo protiteles).

    Povečan vnos omega 3 EPA in DHA v času nosečnosti in dojenja pospeši in okrepi razvoj otrokovih prebavil in centralnega živčnega sistema. Posledica tega je močnejši imunski sistem in manjše možnosti za razvoj alergij in drugih avtoimunskih stanj, boljše delovanje možganov, boljša koordinacija in višji IQ.

    Iz vsega tega lahko med drugim s precejšnjo gotovostjo potegnemo tudi naslednji zaključek:

    Vegetarijanski in zlasti veganski način prehrane ni v celoti priporočljiv za nikogar.

    Zlasti v času nosečnosti, dojenja in odraščanja (torej, dokler se otrokov telesni razvoj ne zaključi), vegetarijanstvo oziroma veganstvo otroku (in njegovim potomcem) naredi ogromno kratkoročne in dolgoročne škode, medtem ko je koristnost take prehrane tako za mater kot za otroka zelo vprašljiva.

    Priporočen način in pogostnost uživanja maščob

    Maščobe in hrano, ki vsebuje obilico maščob, uživamo v kontekstu svojega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma. Za preverjanje trenutne koristnosti oz. škodljivosti konkretnih živil (prodajnih artiklov), vključno z olji in maščobami, je zelo uporabna bioresonanca.

    Za peko in kuho (in tudi pri mariniranju živil za peko in kuho), uporabljamo izključno mononasičene maščobe, ki pri segrevanju ne spremenijo svoje strukture (n.pr. maslo ali kuhano maslo, skladno z nutrigenomičnim profilom®).

    Pri tistih nutrigenomičnih profilih® ali trenutnih stanjih organizma, kjer je uživanje maščob omejeno, jih v koncentrirani obliki uživamo predvsem na dneve, ko je luna v zračnih znakih (dvojčka, tehtnica, vodnar), ko je njihova prebavljivost, presnovljivost in biorazpoložljivost največja. Uživanje pri zajtrku, kosilu ali večerji je pogojeno z metaboličnim profilom (ki je del nutrigenomičnega profila®). Bodite pozorni tudi na kombiniranje hrane za optimalno prebavo, presnovo in absorpcijo hranil.

    Ustreznost glede na krvno skupino

    Kuhano maslo in mandljevo olje sta nevtralna za vse krvne skupine. Pri uživanju drugih olj in maščob se ravnamo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma. Sposobnost prebave in presnove maščob je gensko pogojena in v veliki meri vezana na krvno skupino in trenutno stanje organizma (starost, kirurške odstranitve organov, bolezenska stanja): prozivodnja žolčne kisline, alkalne fosfataze ter drugih enzimov potrebnih za razgradnjo maščob se med posameznimi nutrigenomičnimi profili® in trenutnimi stanji organizma zelo razlikuje. Najnižje ravni prebavnih sokov, ki so zadolženi za prebavo maščob, opažamo pri ljudeh s krvno skupino A in AB, ter pri nesekretorjih vseh krvnih skupin, ki morajo biti previdni tako pri vrsti kot pri količine zaužite maščobe.

    Večina maščob rastlinskega izvora in nekatere maščobe živalskega izvora vsebujejo potencialno problematične lektine, aktivatorje lektinov in druga antihranila, ki pri posameznih krvnih skupinah oz. nutrigenomičnih profilih® povzročajo imunske reakcije in/ali presnovne motnje. Maščobe gre uživati samo v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma, kot ga na primer podaja diagnoza z bioresonanco.

    Pri sestavinah v receptih upoštevamo nutrigenomični profil® (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine).

    Pomembno

    Pri izboru živil vedno dajemo prednost ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora. To zlasti velja za maščobe (rastlinske in živalske), ki morajo biti iz eko pridelave brez kontaminantov. Zaradi neustrezne krme in življenskega sloga, katerega posledica je med drugim preobilica omega 6 in odsotnost omega 3, pomanjkanje CLA in drugih ključnih hrani, toksični metaboliti, kemikalije, težke kovine in drugi toksini, ki se nalagajo (koncentrirajo) predvsem v maščobnem tkivu dotične živali, so od živalskih maščob za človeško potrošnjo primerne zgolj maščobe (mast, maslo) eko pašnih živali. Meso in proizvodi eko pašnih živali imajo idealno razmerje med omega 3 in omega 6 in so bogati s številnimi življenjsko pomembnimi hranili, vključno s CLA (konjugirano linolno kislino), minerali, vitaminom D in drugimi, v maščobi topnimi vitamini.

    Za kuhanje, cvrtje in peko je najbolje uporabljati kuhano maslo eko pašnih živali; pri ljudeh, ki nimajo žolčnika, je načelno najbolj priporočljivo kokosovo olje oz. kokosova maščoba, pri čemer je treba ustreznost konkretnega proizvoda obvezno preveriti z bioresonanco.

    Pri uživanju vseh maščob živalskega izvora moramo vedno paziti na to, da so živali uživale zgolj sebi lastno, naravno krmo, in živele v sebi lastnih, naravnih pogojih skladno z nutrigenomičnim profilom dotične živali, brez dodatkov žit, soje, kostne moke, hormonov, antibiotikov in drugih kemikalij (eko pašne živali). Predvsem, ko gre za domače govedo in drobnico, to v Sloveniji in Evropi pozimi ni izvedljivo. Čez zimo torej uporabljamo maščobe (maslo, kuhano maslo, ocvirki, mast...) eko pašnih živali, zaklanih v poletnem in jesenskem času. Vse meso, zlasti pa kožo, kosti, maščobno tkivo ter notranje organe predhodno preventivno ozoniramo 40 minut (ali mariniramo v stekleni ali emajlirani posodi 1 uro v nestabiliziranem 3 % vodikovem peroksidu za prehrambne in medicinske namene), da odstranimo toksine in patogene.

    Olja iz oreškov in semen se uporabljajo samo surova (neprečiščena, hladno stisnjena); kot jedilna olja niso najbolj priporočljiva, zato pa so toliko bolj primerna za zunanjo uporabo. Enako velja za olivno olje. Kot vir maščob so oreški in semena boljši v svoji izvirni obliki kot iz njih iztisnjena olja, a jih je treba pred uporabo obvezno fermentirati ali olupiti.

    Terapevtska olja - visoko koncentrirana esencialna olja - kot jih n.pr. prodaja Planet zdravja, so lahko zelo učinkovita pri vzpostavljanju ravnovesja v organizmu, a je treba njihovo ustreznost oz. koristnost pri danem stanju organizma redno preverjati, na primer z bioresonanco.

    Za več informacij o pomembnosti maščob v prehrani kot izhodišče priporočam v naslovu navedene podatkovne vire, ki pa jih gre razumeti in upoštevati izključno v kontekstu vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.


    Zeliščno maslo

    Sestavine

    maslo ali kuhano maslo (skladno z nutrigenomičnim profilom®)

    himalajska sol, po okusu

    drobno nasekljana posušena bazilika in/ali mešanica provansalskih zelišč, po okusu (n.pr. rožmarin, majaron, timijan, pehtran, krebuljica, sivka, žajbelj - skladno z nutrigenomičnim profilom®)

    strt ali nariban česen, po okusu

    Po možnosti uporabimo ekološko pridelane sestavine.

    Priprava

    Maslo oz. kuhano maslo segrejemo do vrelišča. Dodamo zelišča, solimo po okusu, odstavimo. Temeljito premešamo in pustimo, da se ohladi. Ohlajeno prelijemo v steklen (patenten) kozarec in postavimo v hladilnik, da se strdi; med strjevanjem večkrat premešamo, da se začimbe enakomerno razporedijo. Hranimo v hladilniku.

    Pred uporabo vzamemo iz hladilnika potrebno količino in pustimo na sobni temperaturi, da se zmehča; tik pred serviranjem primešamo strt/nariban česen in takoj postrežemo.

    Zeliščno maslo (s česnom ali brez) lahko primešamo sveže kuhanim, še vročim pirinim testeninam, dodamo pireju iz škrobne zelenjave, pečenemu mesu ali ga uporabimo kot namaz na kvašenem ali nekvašenem pirinem kruhu. Zeliščno maslo s česnom porabimo takoj; brez česna se v hladilniku obdrži precej dolgo, lahko pa ga tudi zamrznemo.

    Opombe:
    Antibiotični in razstrupljevalni učinki česna so prisotni samo, če ga zaužijeno v času 10 minut po strtju/ribanju.
    Česen je zelo agresiven na prebavne sluznice, zato se odsvetuje želodčnim bolnikom kakor tudi vsem, ki imajo razdraženo želodčno sluznico.


    Sorodne objave

    Podatki o živilih in recepti



    Datum zadnje spremembe: 30-10-2013