Jajca

kot najbolj koncentriran vir življenjsko pomembnih maščob, beljakovin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih hranil

(Podatkovni viri: kot je s povezavami nakazano v tekstu)

©(na)taša klarič


KAZALO


Jajca: najpopolnejša hrana

Najboljše aminokisline so na voljo v jajcih

Kaj moramo vedeti v zvezi z uživanjem jajc

Jajca in holesterol v krvi

Različne vrste perutnine dajejo različno ustrezna jajca

Eko pašne živali so zakon

Industrijsko rejene živali odpadejo

Jajca in salmonela

Jajca in apsorpcija železa

Priporočen način in pogostnost uživanja

Ustreznost glede na krvno skupino

Povzetek

Recepti


Jajca: najpopolnejša hrana

Na našem planetu boste težko našli popolnejši koncentrat življenjsko pomembnih hranil kot jajca.

Konec koncev jajce vsebuje čisto vse informacije in hranila, ki so potrebna, da se iz njega razvije celoten piščanec, s kljunom in perjem vred.

Eno veliko jajce zdrave, eko pašne kokoši načelno vsebuje:

  • 77 kalorij, od tega 5 gramov visokokakovostnih maščob (esencialnih maščobnih kislin, vključno z omega 3) in 6 gramov visokokakovostnih beljakovin (vključno z vsemi esencialnimi aminokislinami).
  • Vitamine A, K, D, B12, riboflavin, pantonensko kislino, folno kislino, biotin in druge.
  • Velike količine mineralov, med drugim baker, jod, selen, fosfor, železo.
  • Obilico holina, ki je zelo pomemben za pravilno delovanje možganov in živčnega sistema.
  • Antioksidanta lutein and zeaksantin, ki sta ključna za oči.

Vsa ta hranila (z izjemo aminokislin v beljaku) se nahajajo v rumenjaku.


Grafični prikaz prisotnosti in količin vitaminov, mineralov, aminokislin in drugih hranil v jajcu

Vir: Dr Roger J Williams (odkritelj pantotenske kisline),

The Wonderful World Within You, str. 161, 21st Century Edition


Ob tem pa nikakor ne gre zanemariti naslednjega dejstva:

Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Najboljše aminokisline so na voljo v jajcih

Jajce je praktično popoln vir življenjsko pomembnih aminokislin, katerih biorazpoložljivost je odvisna od načina priprave.

Beljakovine, ki jih najdemo v večini živil, vključno z mesom, so nižje kakovosti kot beljakovine v jajcu, ki je glede na svojo velikost in težo najbolj uravnotežen in koncentriran vir esencialnih aminokislin.

Jajca so najboljši vir visokokakovostnih biorazpoložljivh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin; izkoristek beljakovin je lahko kar do 94-odstoten.

V vsakem živilu zasledimo odsotnost ene ali dveh esencialnih aminokislin (omejevalni faktor). Telo lahko izkoristi beljakovine v nekem živilu samo tiste mere, do katere je v njem prisoten ta omejevalni faktor. Ker je v jajcu prisoten celoten spekter esencialnih aminokislin, imajo beljakovine v jajcu bistveno večjo biorazpoložljivost, kar pomeni boljši izkoristek.

Pozorno preučevanje učinkov jajčnih beljakovin na raven aminokislin v plazmi je pokazalo, da uživanje jajc (tako kot govejih zrezkov) dvigne raven lizina, valina, treonina in levcina na izredno visoko raven. Toda medsebojna razmerja drugih aminokilsin so v jajcu bolje uravnotežena kot v zrezkih. Tako na primer goveji zrezek poviša razmerje valina proti metioninu v plazmi na več kot 5:1, jajce pa samo na 4:1. Jajce je v smislu beljakovin torej bolje uravnoteženo, čeprav še vedno ne popolno. Zaenkrat je jajce po vsej verjetnosti še najboljši vir aminokislin iz hrane.

Za razliko od baterijske ali hlevske reje jajca eko pašne perutnine vsebujejo tudi veliko omega 3 DHA in EPA oziroma imajo idealno razmerje omega 3 proti omega 6.

Kaj moramo vedeti v zvezi z uživanjem jajc

Pravilno pripravljena jajca eko pašnih živali spadajo med najbolj dragoceno hrano na svetu. To velja za vse nutrigenomične profile®; razlike nastanejo zgolj pri viru (živali) in pri katerem obroku jih gre uživati.

Vsebinska sestava jajca in jajčne lupine v smislu kakovosti in količin posamičnih hranil in antihranil je v veliki meri odvisna od življenjskega okolja in krme živali, ki je jajce znesla.

Jajčni beljak: Jajčni beljak je odličen vir prvovrstnih bejakovin in riboflavina. Surov beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato ga je pred uživanjem priporočljivo skuhati ali speči. Jajca (beljak in/ali rumenjak) se sicer lahko uporabljajo v pečenem in kuhanem pecivu, močnatih jedeh in v omletah. Uživanje koncentriranega beljaka na splošno ni priporočljivo v kombinaciji z drugimi beljakovinami živalskega ali rastlinskega izvora. Tudi kombinacije beljaka z žitaricami ali izdelki iz žit (n.pr. kruh) niso najbolj priporočljive, ker se encimi in prebavni sokovi, potrebni za prebavo teh dveh skupin živil, med sabo do neke mere nevtralizirajo.

Jajčni rumenjak: Rumenjak eko pašnih živali je najbolj dragocen vir maščob, kar jih poznamo, saj vsebuje čisto vse maščobne kisline, ki jih človek potrebuje. Vse maščobe v jajcu so zbrane v rumenjaku, v katerem med drugim najdemo tudi obilico beljakovin, železa, vitaminov A in D3, holina in fosforja.

Rumenjak, ki se uživa samostojno (in ne na primer v pecivu), je užiten samo v tekočem stanju (najbolje surov), toda brez ovojnice. Podobno kot pri beljaku je namreč tudi ovojnica rumenjaka v surovem stanju neprebavljiva in jo je potrebno odstraniti in skuhati oziroma speči (n.pr. v pecivu ali skupaj z beljakom v omleti). Zakrknjen (pečen, trdo kuhan) rumenjak je neprebavljiv in v telesu povzroča vnetja, zaradi katerih so jetra prisiljena proizvajati velike količine holesterola, da zakrpa poškodovane celice.

Jajca in holesterol v krvi

V tekoči oz. nezakrknjeni obliki predstavlja jajčni rumenjak odličen vir maščobnih kislin (vključno z omega 3), ki so življenjskega pomena za pravilno delovanje organizma.

Meta analiza 17 študij ni pokazala niti najmanjše povezave med uživanjem jajc in boleznimi srca in ožilja. Ravno nasprotno: maščobe, ki jih vsebuje tekoč rumenjak, izboljšajo lipidni profil krvi: kot kažejo študije, objavljene tukaj, tukaj in tukaj, uživanje jajc dviga HDL in transformira LDL v neškodljivo obliko lipoproteinov.

V bistvu ne gre za to, da bi bila jajca škodljiva ali koristna sama po sebi, ampak za vrsto in obliko, v kateri jih zaužijemo.

Pri boleznih srca in ožilja, kot je arterioskleroza, gre za obstrukcijo srčnih arterij, ki so posledica maščobnih oblog (holesterola) v žilah. Holesterol, ki se veže s kalcijem, otrdi in tako bistveno zmanjša prožnost prizadetih žil. Nakopičene obloge posledično zmanjšajo volumen arterij, kar vodi v visok krvni pritisk in (pre)obremenitev srca.

Pri tem pa je potrebno vedeti, da je povišan holesterol v krvi zelo redko neposredna posledica zaužitih živalskih maščob (izjema je maščoba v homogeniziranem mleku, ki se zaradi razpršenosti na izredno majhne delce iz prebavil absorbira neposredno v kri). Običajno gre za holesterol, ki ga proizvedejo jetra, da zakrpajo poškodbe, ki jih na žilah naredijo živila, ki v telesu povzročajo vnetja: v prvi vrsti so to trans-maščobe (vključno z margarino vseh vrst), segreta polinenasičena olja rastlinskega izvora (n.pr. pri kuhanju ali peki), rastlinske maščobe z visoko vsebnostjo omega 6 (n.pr. sončnino, sojino, repično, palmovo olje; vsa olja iz žit), oksidiran holesterol (n.pr. zakrknjen rumenjak, pasterizirano mleko in mlečni izdelki), antihranila (predvsem v žitih, stročnicah, oreških in semenih), sladkor (v vseh oblikah, zlasti fruktoza), sadje z visoko vsebnostjo sladkorja (predvsem fruktoze), in najrazličnejša hrana, ki v telesu pri konkretnem nutrigenomičnem profilu® povzroča imunske reakcije (n.pr. z antigenom krvne skupine). Pri tem pa nikakor ne gre pozabiti tudi na okoljske toksine ter strupe, ki jih v telesu proizvajajo najrazličnejši mikroorganizmi, vključno s črevesno floro. Poleg tovrstnega stresa na telo sta pomembna tudi psihični in fizični stres (na čelu s pomanjkanjem ali slabo kakovostjo spanja). Vse oblike stresa vplivajo na delovanje žlez, organov in sistemov v telesu ter epigenetsko izraznost genov, kar predstavlja veliko obremenitev za imunski sistem. Na ta način so posreden ali neposreden povzročitelj vnetnih procesov, ki med drugim lahko vodijo tudi k boleznim srca in ožilja.

Dr. John Yudkin je pokazal, da sladkor in hitra hrana (z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov iz žit) dvigajo raven holesterola v krvi kljub nizki vsebnosti maščobe.

Kljub dolgoletni, praktično univerzalni anti-propagandi alopatske in alternativne medicine, uživanje jajc ni povezano s kardiovaskularnimi obolenji. Jajce oz. rumenjak v tekoči obliki zaradi visoke vsebnosti lecitina (ki razgrajuje maščobe v jajcu) in drugih hranil (ki delujejo protivnetno), kvečjemu zvišuje raven koristnih lipoproteinov visoke gostote (HDL) v krvi. Tudi oksidiran holesterol v jajcih v pecivu k celotni ravni problematičnih lipoproteinov nizke gostote (LDL) v krvi prispeva kvečjemu zanemarljiva 2 odstotka.

Različne vrste perutnine dajejo različno ustrezna jajca

Kokošja jajca (v ustrezni obliki in količini) so načelno primerna za vse nutrigenomične profile®, saj ne povzročajo reakcij z antigenom nobene krvne skupine po sistemu ABO.

Račja jajca so nekoliko večja, barvitejša in močnejšega okusa in vsebujejo tudi več maščobe v primerjavi s kokošjimi. Višja raven maščobe je lahko problem zlasti za ljudi s krvno skupino A, AB in neskretorje. Račja jajca so relativno dovzetna za okužbe z bakterijami, zato njihovo uživanje zahteva večjo previdnost glede na trenutno stanje organizma, predvsem v primeru kompromitiranega imunskega sistema in neustrezne črevesne flore.

Gosja jajca so okusnejša, večja in precej bolj mastna od kokošjih. Višja raven maščobe je lahko problem predvsem za ljudi s krvno skupino A, AB in neskretorje.

Prepeličja jajca so precej manjša od kokošjih, a podobnega okusa.

Eko pašne živali so zakon

Kot pri vsej hrani živalskega izvora tudi pri jajcih velja, da so za človeško potrošnjo primerna izključno jajca eko pašnih živali.

V primerjavi z jajci (in mesom) iz industrijske reje vsebujejo jajca (in meso) eko pašnih kokoši –

  • več omega 3 in manj omega 6;
  • več konjugirane linoleične kisline (CLA) – kar pri ljudeh lahko pripomore k razgradnji maščobnih blazinic in izgradnji mišičnega tkiva;
  • več vitaminov.

Pri perutnini je zlasti pomembno upoštevati, da gre za omnivore, ki v smislu optimalne prehrane potrebujejo tudi beljakovine živalskega izvora: črve, ličinke, hrošče in druge insekte, in ne samo rastlinske krme!

Stanje organizma in krma, ki jo uživa perjad, se odraža na barvi, okusu in vsebinski sestavi tako beljaka in rumenjaka kot tudi jajčne lupine:

  • Če živali primanjkuje določenih hranil, bo tudi jajce v tem smislu bistveno siromašnejše.
  • Pomanjkanje mineralov je razvidno že iz kakovosti jajčne lupine: bolj ko je lupina krhka in lahko lomljiva, manj mineralov vsebuje tudi rumenjak.
  • Če je žival bolna, je okuženo tudi jajce.
  • Starejša in bolj zastrupljena, ko je žival, slabše kakovosti in bolj zastrupljeno je jajce.
  • Barva rumenjaka je v celoti odvisna od krme dotične živali, ki je jajce znesla: alfalfa, trava in rumena koruza dajejo svetlejšo barvo kot pšenica.
  • Kadar žival uživa močno aromatično krmo, kot so na primer vršički zelene, se ta aroma prenese tudi na jajca.
  • Če je žival uživala rastline, živali ali druge snovi, na katere ste alergični ali ki pri vas povzročajo imunske reakcije, vam jajca te živali lahko povzročijo identične težave. Jajca perjadi, krmljene z glutenskimi žiti, lahko na primer povzročajo reakcije pri glutensko občutljivih posameznikih.
  • Krma in voda, kontaminirana z okoljskimi toksini (pesticidi, herbicidi, težkimi kovinami, hormoni...), povzroči kontaminacijo jajc z istimi toksini in/ali njihovimi toksičnimi produkti.
  • Živali, ki živijo v sebi nenaravnem oz. stresnem okolju, v jajca izločajo (toksične) stresne hormone. Čeprav je to zlasti značilno za inudstrijsko rejeno perjad, pa so tovrstnemu stresu lahko izpostavljene tudi eko pašne živali, na primer zaradi trenutne hude življenjske nevarnosti (prisotnost lisice, podlasice ali drugih naravnih sovražnikov), transporta in tako naprej. V takih primerih je smiselno zavreči morebitna jajca, ki bi jih kokoš znesla, preden se ti stresni hormoni razgradijo. Konstanten vir kroničnega stresa predstavljajo močno nizkofrekvenčno elektromagnetno sevanje (GSM stolpi, WiFi routerji...) in druge vrste elektrosmoga (transformatorji, daljnovodi...), zato se reja perjadi za proizvodnjo jajc in mesa v takem okolju odsvetuje.

Prav tako ni priporočljivo uživati jajc, kjer je bila perutnina krmljena z dodatkom omega 3 ali krme z visoko vsebnostjo omega 3 (kot je n.pr. laneno seme). Prvič, to ni njihova naravna krma, in drugič, tako nastala oblika omega 3 v jajcih zelo hitro oksidira, s čimer celoten rumenjak postane škodljiv. To pa je ravno obratno od tega, za kar si prizadevamo. Jajca eko pašne perjadi (se pravi živali, ki živijo in se prehranjujejo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom) imajo idealno razmerje med omega 3 in omega 6, za kar ni potrebna nobena dodatna "spodbuda".

Industrijsko rejene živali odpadejo

V živalih, ki se ki niti ne prehranjujejo niti ne živijo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom, je zelo zaskrbljujoča predvsem visoka raven antibiotikov in pesticidov, ki so sestavni del bivanja velikega števila primerkov v fizično pretirano omejenem okolju.

Če živalim v krmo dodajajo antibiotike, so njhova jajca lahko kontaminirana z arzenom, ki se sintetizira v postopku presnove antibiotikov. Ko uživate jajca (in druge proizvode tako gojenih živali), s tem zaužijete tudi "zdravila", kemikalije in druge toksične snovi, ki so jim bile izpostavljene. Nadalje že samo bivanje v nenaravnih življenjskih pogojih za živali predstavlja hud stres; to ima za posledico proizvodnjo in kopičenje stresnih hormonov v telesu, ki se izločijo tudi v jajca; ti stresni hormoni v jajcih so toksični tudi za človeka.

V jajcih industrijsko rejenih živali boste tudi zaman iskali tako vitamin D3 kot tudi človeku koristne in hkrati biorazpoložljive oblike esencialnih maščobnih kislin tipa omega 3.

Vse to ima seveda uničujoče posledice na vašo črevesno floro ter neposredno in posredno tudi na vaš prebavni, imunski, živčni in hormonski sistem, kakor tudi na epigenetske nastavitve vaše DNK.

Uživanje jajc (pa tudi druge hrane, pridobljene) iz ne-pašnih živali, ki so bivale v potencialno ekološko oporečnem okolju, uživale sebi nenaravno krmo in/ali živele v sebi nenaravnih pogojih, se torej absolutno odsvetuje, razen v primeru, da testiranje z bioresonanco na konkretnem jajcu pokaže koristnost.

Jajca, pridobljena od industrijsko rejenih živali, so lahko okužena tudi s salmonelo.

Jajca in salmonela

Okužbe s salmonelo od uživanja jajc so v praksi zelo redke in povezane predvsem z jajci kokoši, ki so živele v zanje neprimernem okolju in/ali uživale neustrezno krmo, zaradi česar jim je oslabel imunski sistem. Ponovno se potrjuje škodljivost industrijske reje in dejstvo, da ima za vsa živa bitja neupoštevanje njihovega specifičnega nutrigenomičnega profila daljnosežene in večplastne posledice.

Do okužbe s salmonelo lahko pride na dva načina:

  1. Kontaminacija jajčne lupine zaradi stika z blatom ali telesnimi tekočinami okužene živali. Ko jajce razbijemo, se salmonela lahko prenese na beljak in rumenjak. V tem primeru problem učinkovito in enostavno rešimo tako, da celo jajce (lupino) pred uporabo temeljito obrišemo v 3 % vodikovem peroksidu za prehrambne in medicinske namene.

  2. Beljak in rumenjak v samem jajcu sta lahko okužena s salmonelo samo, če je bila s salmonelo okužena že kokoš, ko ga je znesla. Število klic v svežem jajcu, ki je bilo pravilno hranjeno na hladnem, je relativno majhno, saj se salmonela najbolje razmnožuje na UV svetlobi in toploti, se pravi v temperaturnem območju med 20°C in 55°C; kratek čas (kolikor se tipično kuha jajce) zlahka preživi tudi na 75°C in več, še zlasti, če sta (bila) beljak in/ali rumenjak izpostavljena sončnim žarkom.

To pomeni, da obstaja neprimerno večja možnost okužbe od uživanja mehko kuhanega jajca ali jajca na oko kot od surovega rumenjaka sveže razbitega jajca eko pašne perjadi direktno iz hladilnika, saj v slednjem primeru zaradi nizkega števila klic z njimi brez težav opravi želodčna kislina.

V primeru zastrupitve s salmonelo tipično pride tudi do diareje, kjer se je tekom stoletij kot najustreznejši protiukrep izkazalo prav uživanje na poseben način pripravljenega jajca.

Jajca in apsorpcija železa

Jajca vsebujejo fosfoprotein fosvitin, ki veže železo in s tem zavira njegovo absorpcijo. Zaradi tega je biorazpoložljivost železa v jajcih in hrani, ki jo zaužijemo v kombinaciji z jajci oziroma pri istem obroku, bistveno okrnjena ("jajčni faktor"). Jajčni faktor so potrdile številne medsebojno nepovezane študije in je neodvisen od tega, ali je jace surovo ali zakrknjeno (kuhano, pečeno). Učinek je odvisen od zaužite količine: že eno samo jajce zniža apsorpcijo železa za približno 28%; ta številka se ustrezno poveča, kadar zaužijemo več jajc naenkrat in/ali v kombinaciji z drugimi živili, ki prav tako blokirajo sposobnost telesa, da vsrka železo.

Dejavniki v hrani, ki vplivajo na absorpcijo železa

Poleg nekaterih proteinov (kot je na primer fosfitin v jajcih), med najmočnejše blokatorje železa spadajo:

  • kalcij ter hrana in pijača, ki vsebujejo veliko kalcija (n.pr. mleko in mlečni izdelki; gl. seznam v objavi Kalcij);
  • oksalati (n.pr. v špinači, blitvi in cimi od pese, ohrovtu, oreških, jagodah, origanu, baziliki, peteršilju, pa tudi kakavu in čokoladi, kavi in pravem čaju);
  • nekateri polifenoli, kot npr. klorogena kislina (prisotna v kakavu, kavi, rožmarinu in naketarih drugih zeliščih), fenolna kislina (v jabolkih, poprovi meti in nekaterih zeliščnih čajih) in tanini (v pravem čaju, kavi, kakavu, čiliju in nekaterih drugih začimbah, orehih, jabolkih in gozdnih sadežih).
  • fitati v polnozrnatih in neoluščenih žitih, stročnicah, nekaterih gomoljih,oreških, in semenih, vključno s kakavom. Gl. objave v seriji Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo.
  • farmacevtski preparati, ki zavirajo ali blokirajo izločanje želodčne kisline (železo se ne absorbira ob pomanjkanju ali odsotnosti želodčne kisline).

    Ti učinki se do neke mere izničijo s sočasnim uživanjem hrane, ki povečuje absorpcijo železa. Med najučinkovitejše tovrstne dejavnike spada beta karoten, ki ga najdemo v vsej oranžno obarvanem sadju in zelenjavi, pa tudi v špinači, blitvi in cimi od pese.

    Več: Achieving Iron Balance with Diet

  • Preobremenitev z železom (S-feritin > 80 ng/ml) se tipično pojavlja od srednjih let naprej (po 45. letu pri moških oz. v (post)menopavzi pri ženskah) in je zelo problematična, saj je povezana z »zarjavelostjo« organov, žil, sklepov, mišic (in posledičnimi bolečinami v sklepih in mišicah ter s tem povezano kronično utrujenostjo). Ta zarajavelost lahko sčasoma povzroči razvoj tromboze, ciroze, multiple skleroze, Alzheimerjeve, Parkinsonove, demence in podobnih motenj v delovanju živčnega sistema, rakavih obolenj, artritisa, bolezni srca in ožilja ter še celo vrsto drugih bolezenskih stanj.

    Tudi prehrana, ki je v celoti skladna z vašim nutrigenomičnim profilom®, ne more izboljšati vašega zdravja in počutja, dokler je telo preobremenjeno z železom.

    V tem smislu lahko postanejo jajca – samostojno ali v kombinaciji z drugo hrano – vaš glavni zaveznik pri ohranjanju zalog železa v telesu na optimalni ravni.

    V primeru pomanjkanja železa pa je potrebno vedeti, da je treba uživanje jajc omejiti na enkrat dnevno, ustrezne železove preparate (kjer izbiro in doziranje redno preverjamo z bioresonanco) pa vzeti vsaj dve uri pred ali po obroku, ki vsebuje zaviralce oz. blokatorje železa.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Jajca uživamo čim bolj sveža.

    Kako sveže je jajce?

    Ko razbijete jajčno lupino, lahko opazite, da je rumenjak na dveh straneh pritrjen na beljak z debelo, vrvi podobno vezjo, ki poskrbi, da je rumenjak vedno varno na sredini, z vseh strani obdan z zaščitnim beljakom. Močnejša ko je taka vez, bolj sveže je jajce.

    Kadar ste v dvomih, če so vaša jajca sveža, dajte v kozarec vode 2 žlički soli, in vanjo nežno položite jajce. Sveže jajce se bo potopilo, staro pa plavalo.

    Po možnosti vedno uživamo iz ovojnice izcejen, nezakrknjen (surov/tekoč) rumenjak in zakrkrnjen (kuhan/pečen) beljak jajc eko pašnih živali. Ovojnico rumenjaka lahko uporabimo kot dodatek beljaku v omletah, narastkih in pecivu. Vrsto jajc in način priprave uskladimo z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.

    Ne gre pozabiti, da je jajce v bistvu piščančji zarodek, torej živ organizem. Živi organizmi pa v splošnem ne želijo biti hrana drugim živim bitjem, zlasti če gre za unilateralno odločitev. Končati v prebavnem sistemu nekega drugega bitja v glavnem pomeni odhod na oni svet, kar prepreči nadaljnjo prokreacijo in povečevanje številčnosti vrste – vse tisto, torej, kar živalski in rastlinski svet smatra za svoj življenjski smisel.

    Narava je poskrbela za to, da imajo različni živi organizmi na voljo različne obrambne mehanizme. Zarodki, kot so jajca (pa tudi zrnje, oreški in semena), so pasivni organizmi, nesposobni borbe, bega ali inteligentnega odziva na nevarnost. Za svoje preživetje so odvisni predvsem od zunanjih sil. In tako imajo jajca (tako kot zrnje, oreški in semena) trdo zunanjo lupino in več notranjih ovojnic, ki kar prekipevajo od toksičnih antihranil in jih naredijo težko dostopne, neužitne ali celo strupene za morebitne plenilce – vključno s človekom.

    Jajca nekaterih vrst perjadi vsebujejo posamičnim krvnim skupinam sovražne lektine in druge substance, ki lahko sprožijo imunske reakcije.

    Toda tudi, če uživate jajca, ki so načelno ustrezna za vašo krvno skupino, je treba vedeti naslednje:

    Če je žival uživala hrano, na katero ste alergični ali ki pri vas povzroča imunske reakcije, vam jajca te živali lahko povzročijo identične težave.

    Kadar perjad uživa gensko spremenjeno krmo, lahko njena jajca vsebujejo modifikacije DNK. Uživanje takih jajc na več ravneh negativno vpliva na človeški organizem – vključno s tem, da začnejo bakterije v vaših prebavilih samodejno proizvajati pesticide, ki vam nato nenehno zastrupljajo telo.

    Jajca perutnine, krmljene z glutenskimi žiti (vse vrste pšenice, rž, ječmen, oves), lahko pri glutensko občutljivih posameznikih med drugim povzročijo identične reakcije kot neposredno uživanje glutena.

    V primeru tovrstne občutljivosti, obstoječih alergij oz. nagnjenosti k alregijam je priporočljivo, da ustreznost posamičnih vrst jajc (tudi na konkretnih primerkih, ne samo homeopatskih vzorcih!) redno preverjate z bioresonanco in po potrebi odpravite morebitne alergije; nadalje je smiselno, da z analizo žive kapljice krvi preverite (trenutno) sposobnost prebave in presnove jajčnih beljakovin.

    Pri uživanju jajc vseh vrst perutnine se ravnamo skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.

    Jajca zavirajo absorpcijo železa, kar je potrebno upoštevati zlasti v primeru pomanjkanja (sideropenična anemija) ali presežka železa v telesu (S-feritin > 80 ng/ml).

    Za optimalno prebavljivost in presnovljivost izbor, način priprave, količine, kombinacije in specifične priloge prilagodimo trenutnemu položaju lune.

    Jedi iz jajc, ki vsebujejo agresivne sestavine (n.pr. česen, čebulo, asafetido, poper* in druge ostre začimbe), ni priporočljivo uživati na tešče oziroma pri zajtrku; njihovo uživanje se odsvetuje tudi v primeru občutljivih ali razdraženih prebavil.

    Tako mehko kuhana jajca (oz. kuhan beljak, surov rumenjak) kot omlete (iz beljaka in ovojnice rumenjaka) se zlasti dobro kombinirajo z neškrobno zelenjavo, predvsem s kuhanimi solatami.

    V hrano vkuhan beljak lahko med drugim učinkovito nevtralizira preslan in/ali grenek okus (n.pr. v juhi in/ali kuhani zelenjavi).

    Jajca s pridom uporabljamo tudi za pripravo raznih vrst sladkega peciva ter zelenjavnih narastkov (n.pr. narastek iz škrobne in neškrobne zelenjave; narastek iz graha, stročjega fižola in bučk).

    Hujšanje z jajci za zajtrk

    Pri nekaterih nutrigenomičnih profilih® je uživanje jajc za zajtrk ključni del strategije za uravnovešanje delovanja žlez z notranjim izločanjem in s tem tudi optimizacije telesne teže.

    Dve študiji (Kratkoročni učinki jajc na sitost pri osebkih s previsoko telesno težo; Jajca za zajtrk povečujejo izgubo telesne teže) sta pokazali, ljudje, ki za zajtrk jedo jajca, izgubijo več kilogramov kot tisti ki za zajtrk jedo kruh, kljub enakemu številu zaužitih kalorij.

    Ustreznost glede na krvno skupino

    Jajca (zakrknjen beljak, nezakrknjen rumenjak) eko pašnih kokoši, ki uživajo sebi in posameznikovemu nutrigenomičnemu profilu® prijazno hrano, so načelno ustrezna za vse krvne skupine (t.j. sama po sebi ne povzročajo reakcij z antigenom nobene krvne skupine po sistemu ABO). Pri uživanju jajc drugih vrst perjadi se ravnamo skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®.

    Razen v primeru, ko je to v posamičnem receptu posebej navedeno, navedene sestavine ne povzročajo reakcij z antigenom nobene krvne skupine po sistemu ABO.

    Pri pripravi vseh jedi vedno upoštevamo nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine).

    Shranjevanje in obstojnost

    Sveža jajca eko pašnih živali, obrnjena s koničasto stranjo navzdol, naložimo v model za jajca ali na polico, v katero smo izvrtali ustrezno velike zadrževalne luknje. Hranimo na temnem in hladnem mestu. Na ta način se brez težav obdržijo tri tedne ali še dlje.

    Jajca živali, ki so bile krmljene z dodatkom omega 3 ali s hrano, bogato z omega 3 (kot je n.pr. laneno seme), vsebujejo obliko omega 3, ki zelo hitro oksidira in imajo zato bistveno krajši rok trajanja. To pomeni, da jih je treba porabiti v nekaj dneh.

    Povzetek

    • Jajca so lahko prebavljiva, s hranili bogata hrana.
    • Rumenjak je bogat vir esencialnih maščobnih kislin, aminokislin, holina, vitaminov, mineralov in antioksidantov, in torej bistveno bolj dragocen kot beljak.
    • Surov beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato ga je priporočljivo skuhati ali speči (zakrkniti).
    • Zakrknjen rumenjak (n.pr. trdo kuhana, umešana pečena jajca) vsebuje oksidiran holesterol, ki je neprebavljiv in v telesu povzroča vnetja, zato je rumenjak priporočljivo uživati v povsem tekočem stanju (surov, mehko kuhano jajce).
    • Ovojnica rumenjaka tako kot beljak vsebuje zaviralce tripsina, zato je surov rumenjak priporočljivo odcediti, ovojnico pa skuhati ali speči (n.pr. v pecivu ali skupaj z beljakom v omleti).
    • Holesterol (maščobe) v tekočem (nezakrknjenem) rumenjaku se razgradi z (v surovem rumenjaku naravno prisotnim) jajčnim lecitinom in za telo ne predstavlja nobenega problema.
    • Zakrknjen rumenjak v koncentrirani obliki je primeren za uživanje samo v primeru zastrupitve (n.pr. s salmonelo) ali okužbe, ki povzroča diarejo. V takih primerih se priporočajo kosmiči iz jajčnega rumenjaka s kumino in poprom po receptu Hildegard von Bingen in nikakor ne trdo kuhano jajce.
    • Možnost zastrupitve s salmonelo je veliko večja pri uživanju jajc industrijsko rejenih kokoši, in tudi, če uživamo mehko kuhana jajca ali jajca na oko kot pa surov rumenjak sveže razbitega jajca direktno iz hladilnika.
    • Če je žival uživala hrano, na katero ste alergični ali ki pri vas povzroča imunske reakcije, vam jajca te živali lahko povzročijo identične težave.
    • Jajca zavirajo absorpcijo železa, kar je potrebno upoštevati zlasti v primeru pomanjkanja (sideropenična anemija) ali presežka železa v telesu (S-feritin > 80 ng/ml).
    • Pri izbiri vira jajc in vseh drugih živil vedno dajemo prednost eko pašnim živalim oz. ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora.

    Recepti

    V vseh receptih so predvidena kokošja jajca. Razen v primeru, ko je to v posamičnem receptu posebej navedeno, so recepti prilagojeni tako, da ne reagirajo z antigenom nobene krvne skupine po sistemu ABO.

    Nekaj namigov za pripravo, kuhanje in uporabo jajc:

    • Lupljenje kuhanih jajc: hladni vodi za kuhanje jajc dodajte žličko soli. Tako boste lažje odstranili lupino in zmanjšali možnost pokanja lupine.

    • Stepeni beljak, stepena jajca (v omleti, narastkih, pecivu...): pred stepanjem beljakom oz. jajcem dodajte nekaj kapljic solne raztopine himalajske soli. To bo pospešilo stepanje, hkrati pa se bo masa med peko bolj utrdila in zgostila.

    • Omilitev okusov in arome, odstranjevanje grenkobe, preslanosti, prezačinjenosti: beljak, ki ga zakuhate v presoljeno, grenko ali preveč začinjeno hrano (juho, enolončnico, kuhano zelenjavo itd.), bistveno popravi njen okus.

    • Celjenje ran in drugih poškodb na koži: Surov beljak vsebuje praktično celotno paleto esencialnih aminokislin, ki so potrebne za obnovo in celjenje tkiv. To je izredno uporabno v primeru raznih prask, odrgnin, manjših ran in ranic (na primer okoli nohtov), pa tudi žuljev in opeklin, kjer pride do odstopanja ali posnete kože.

      Prizadeto mesto očistite in razkužite (na primer s 3% vodikovim peroksidom za prehrambne in medicinske namene) ter nato nanj večkrat dnevno namažite surov beljak; zlasti v primeru posnete kože lahko uporabite tudi ovojnico od beljaka, ki jo odluščite od jajčne lupine.

      Presenečeni boste nad tem, kako hitro in kako zelo lepo se bo vse skupaj zacelilo.

    • Kadar v (zelenjavno, čebulno) juho oz. drugo tekočino zakuhate beljak, jo vedno solite šele potem, ko je beljak že kuhan. V nasprotnem primeru namreč beljak zmanjša okus slanosti; zaradi tega je treba hrano soliti dvakrat, kar je lahko za telo (zelo) problematično.

    Mehko kuhana jajca v lupini

    Mehko kuhana jajca (1)

    Mehko kuhana jajca (2)

    Mehko kuhana/poširana jajca v porcelanu

    Kuhan beljak, surov rumenjak

    Beljakovi vlivanci

    Omlete

    Omleta – osnovni recept

    Zeliščna omleta

    Polnjena omleta – osnovni recept

    Spomladanska bezgova omleta

    Hildegardini kosmiči iz jajčnega rumenjaka s kumino in poprom proti diareji

    Majoneza

    Recepti v pripravi:

    Razne slane in sladke omlete

    Mehko kuhana jajca v lupini

    Mehko kuhana jajca v lupini lahko pripravimo na dva načina: tako, da jih damo kuhat v vrelo ali v mrzlo vodo.

    Mehko kuhana jajca (1)

    V nadaljevanju opisana metoda kuhanja v vreli vodi je ustrezna predvsem v primeru, ko nameravamo jajce pojesti takoj.

    Če hladni vodi za kuhanje jajc dodamo žličko soli, lažje odstranimo lupino in zmanjšamo možnost pokanja lupine.

    Sestavine

    • eno ali več jajc v povsem nepoškodovani lupini
    • sol

    Obvezno uporabimo jajca eko pašnih živali.

    Priprava

    Jajca damo v emajliran lonček ali kozico ter jih zalijemo z vodo, da jih ravno prekrije. Z jedilno žlico odstranimo jajca iz vode in jih damo na stran. Vodo osolimo in zavremo. Ko zavre, z žlico vanjo dodamo surova jajca in glede na velikost jajca nastavimo in sprožimo odštevalnik na 4 minute (majhna jajca) ali 4 minute in pol (večja jajca).

    Pokrijemo in počakamo, da voda ponovno zavre. Zmanjšamo ogenj in pustimo, da počasi vre. Ko zazvoni alarm, jajca s pomočjo žlice nemudoma vzamemo iz vode in jih položimo na vnaprej pripravljena stojalca za jajca. Vsakemu jajcu nemudoma odbijemo vrh, da rumenjak ne zakrne, in takoj postrežemo.

    Če želimo tako kuhano jajce pojesti kasneje, mu ne odbijemo vrha, pač pa jajce nemudoma damo za nekaj minut v ustrezno posodo pod tekočo mrzlo vodo, da se v celoti ohladi na največ 40°C.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Tako pripravljeno jajce, ki smo mu odbili vrh, je najbolje zaužiti takoj. Prisilno ohlajeno jajce v hladni vodi je najbolje zaužiti, ko se ohladi pod 40 °C ali na sobno temperaturo. Če je rumenjak zakrknil (v celoti ali delno), pojemo samo beljak in tekoči del rumenjaka, zakrknjen rumenjak pa obvezno zavržemo.

    Mehko kuhano jajce (zakrknjen beljak in/ali tekoč rumenjak) se odlično kombinira z jedmi iz škrobne in neškrobne zelenjave, predvsem s solatami iz sveže in kuhane neškrobne zelenjave. Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati kombinacijam s čebulo, česnom ter svežimi zelišči in ostrimi začimbami.

    Jajca v koncentrirani obliki uživamo tako, kot je nakazano v nutrigenomičnem profilu®, zlasti v poglavju Vaš metabolični profil. Gl. tudi Priporočen način in pogostnost uživanja zgoraj.

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost

    Pravilno pripravljeno in po hitrem postopku ohlajeno mehko kuhano jajce (povsem zakrknjen beljak, tekoč rumenjak) se v nepoškodovani lupini obdrži v hladilniku najmanj 2 dni, mehko kuhano jajce z odbitim vrhom pa največ 12 ur.


    Mehko kuhana jajca (2)

    V nadaljevanju opisana metoda kuhanja predvideva začetek kuhanja v mrzli vodi. Ta način je ustrezen predvsem v primeru, ko nameravamo jajce pojesti kasneje ali ga vzeti s sabo kot prigrizek (n.pr. v službo, na pot, za piknik...), kjer je pomembno, da ostane v lupini, kar ga zaščiti pred morebitno kontaminacijo.

    Če hladni vodi za kuhanje jajc dodamo žličko soli, lažje odstranimo lupino in zmanjšamo možnost pokanja lupine.

    Sestavine

    • eno ali več jajc v povsem nepoškodovani lupini
    • sol

    Obvezno uporabimo jajca eko pašnih živali.

    Priprava

    Jajca damo v emajliran lonček ali kozico ter jih zalijemo z vodo, da jih ravno prekrije. Osolimo, pristavimo in zavremo. Zmanjšamo ogenj in pustimo, da vre 15-30 sekund (do 15 sekund za manjša jajca, 15-30 sekund za večja jajca). Odstavimo in nemudoma s pomočjo žlice iz vode odstranimo kuhana jajca na vnaprej pripravljen prtič, pri čemer pazimo, da se ne dotikajo.

    Jajca pustimo, da se sama od sebe ohladijo. Med ohlajanjem se namreč do konca skuhajo, pri čemer beljak zakrkne, rumenjak pa ostane tekoč. Če se mudi, vsakega posebej zavijemo v papir ali bombažno krpo, spravimo v torbico in vzamemo s seboj. Če jih pojemo, dokler so še vroča, ali prelijemo z mrzlo vodo, obstaja velika verjetnost, da bo beljak ostal vsaj delno surov in s tem neprimeren za uživanje.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Tako pripravljeno jajce je najbolje zaužiti, ko se ohladi pod 40°C ali na sobno temperaturo.

    Če je rumenjak zakrknil (v celoti ali delno), pojemo samo beljak in tekoči del rumenjaka, zakrknjen rumenjak pa obvezno zavržemo.

    Mehko kuhano jajce (zakrknjen beljak in/ali tekoč rumenjak) se odlično kombinira z jedmi iz škrobne in neškrobne zelenjave, predvsem s solatami iz sveže in kuhane neškrobne zelenjave. Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati kombinacijam s čebulo, česnom ter svežimi zelišči in ostrimi začimbami.

    Jajca v koncentrirani obliki uživamo tako, kot je nakazano v nutrigenomičnem profilu®, zlasti v poglavju Vaš metabolični profil. Gl. tudi Priporočen način in pogostnost uživanja zgoraj.

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost

    Pravilno pripravljeno mehko kuhano jajce (povsem zakrknjen beljak, tekoč rumenjak) se v nepoškodovani lupini obdrži v hladilniku najmanj 2 dni.

    Mehko kuhana/poširana jajca v porcelanu

    Mehko kuhano jajce v porcelanu Royal Worcester (levo) in v lupini (desno)

    Čeprav lahko jajca v mehko skuhamo kar v lupini ali celo neposredno v vodi (poširana ali kot kuhan beljak, ki mu nato dodamo surov rumenjak), pa lahko uporabimo tudi posebej v ta namen zasnovane modelčke: izredno lični in dekorativni porcelanasti lončki, ki so v rabi že od viktorijanskih časov, so opremljeni s kovinskim navojem in pokrovom s prstanom za varno jemanje iz vroče vode. Na voljo so v več velikostih: za eno, dve ali celo tri jajca.
    Jajca v porcelanastih lončkih se običajno kuhajo na temperaturi, ki je tik pod vreliščem. Rezultat je rahlo zakrknjen in še tresoč se beljak ter tekoč rumenjak. Tako pripravljena jajca lahko postrežemo kot prigrizek ali glavno jed, bodisi samostojno bodisi z različnimi prilogami bodisi kot sestavino v drugih jedeh (n.pr. v solatah iz sveže ali kuhane zelenjave).
    Porcelanasti lončki pa niso primerni samo na kuhanje jajc: uporabimo jih lahko tudi kot podstavek za serviranje mehko kuhanih jajc v lupini (gl. sliko), pa tudi za pripravo, shranjevanje, pogrevanje, kuhanje ali postrežbo druge hrane v majhnih količinah, na primer raznih pomak ali hrane za dojenčke.
    V vse tovrstne namene se v vseh pogledih najbolje obnesejo porcelanasti modelčki Royal Worcester. Uporaba posodic iz neinertnih materialov (n.pr. kovina, plastika, umetne mase...) in/ali posodic s premazi proti prijemanju hrane se absolutno odsvetuje.

    Na prvi pogled kuhanje jajc v porcelanastih modelčkih morda deluje kot nepotrebno kompliciranje. Ko pa stvar pogledamo nekoliko pobliže, se izkaže, da to nikakor ni nujno res.

    Tovrsten način priprave se obnese predvsem v naslednjih primerih:

    • kadar imamo jajce že razbito in ga zaradi tega ne moremo skuhati v lupini;
    • kadar nameravamo jajce (v celoti ali delno) pojesti kasneje ali ga vzeti s sabo kot prigrizek (n.pr. v službo, na pot, za piknik...), in je zato pomembno, da ostane zaščiteno pred morebitno kontaminacijo (to pride v poštev tudi, kadar v modelčku skuhamo samo beljak, ki mu naknadno dodamo surov rumenjak);
    • kadar želimo za obogatitev vonja in okusa surovemu jajcu pred kuhanjem dodati različne začimbe, zelišča, sir...

    Nekatere dodatne prednosti kuhanja jajc v porcelanu:
    • Če se izkaže, da je jajce premalo kuhano, preprosto ponovno privijemo pokrov, lonček vrnemo v vročo vodo in pustimo, da se kuha naprej (česar ne moremo storiti, kadar jajce kuhamo v lupini).
    • Če jajce (zaradi nepozornosti ali namerno) kuhamo nekoliko dlje časa (da rumenjak delno ali v celoti zakrkne), kuhan rumenjak zlahka odstranimo, nato pa izvotlen beljak napolnimo s kakšnim drugim nadevom (npr. s pirejem iz škrobne zelenjave ali zelenjavnim pirejem, ki ga predhodno zmešamo s tekočim delom rumenjaka, olivnim oljem ali drugo ustrezno maščobo, česnom, raznimi začimbami in/ali zelišči...).
    • Porcelan poskrbi, da je videz kuhanega jajca popoln in da tak tudi ostane (brez vsakršne packarije, razlivanja, ostankov lupine...) česar ne moremo trditi niti za mehko kuhana jajca v lupini niti za poširana jajca niti za kuhan beljak s surovim rumenjakom.
    • Jajce v porcelanu ohranja svojo temperaturo bistveno dlje kot jajce v lupini, kar utegne biti nadvse dobrodošlo, kadar nas med jedjo zmotijo neodložljive obveznosti, zaradi česar mora jedača še nekoliko počakati.
    • Hrana, postrežena v porcelanastih modelčkih, lahko deluje zelo dekorativno in je na ta način paša tako za želodec kot tudi za oči.

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca eko pašnih živali.

    Priprava

    Opozorilo: kuhanje jajc v porcelanu je opravilo, primerno izključno za odrasle osebe in nikakor ne za otroke!

    Porcelanasti modelček za kuhanje jajc mora biti od znotraj in od zunaj popolnoma čist in dobro osušen.

    Celotno notranjost lončka in pokrova s prsti na tanko in enakomerno namažemo s kuhanim maslom (ali drugo ustrezno nasičeno maščobo, skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma).

    Jajce najprej ubijemo v plitko skodelico: to nam omogoči, da po potrebi brez težav odstranimo koščke jajčne lupine in jajce (po želji) ustrezno začinimo.

    Če jajce začinimo šele, ko je že v porcelanastem modelčku, se zelišča in začimbe rada sprimejo v neužitno skorjo, namesto da bi se jajce navezelo zaželene arome.

    Začinjeno surovo jajce previdno vlijemo v porcelanast modelček (rumenjak se ne sme razliti!) in rahlo (pri navoju, ne s prstanom!) privijemo pokrov.

    Ker med kuhanjem v lončku nastane vakuum, je pretesno privit pokrov skoraj nemogoče odviti.

    Porcelanast modelček nato položimo v emajliran lonček ali kozico ter ga zalijemo z vodo.

    Količina vode za kuhanje je odvisna od želene stopnje zakrknjenosti:

    • za rahlo zakrknjen beljak in povsem tekoč rumenjak naj voda seže do spodnjega roba kovinskega navoja (to določimo tako, da zaprt lonček postavimo v prazno kozico za kuhanje ter nato dolijemo vodo do ustrezne višine);
    • za mehko kuhano jajce s čvrsto zakrknjenim beljakom in tekočim rumenjakom naj voda lonček v celoti prekrije, tako da sega nad gladino vode samo prstan na kovinskem pokrovu.

    Modelček z jajcem lahko postavimo v mrzlo ali vrelo vodo, s čimer se spremeni tudi dolžina kuhanja.

    1. Jajce, ogreto na sobno temperaturo, ki ga damo kuhat v mrzlo vodo, se v porcelanastem modelčku v mehko običajno skuha v 6 minutah (vremo cca. 2 minuti in pol, nato ga pustimo stati v pokriti kozici v vroči vodi še cca. 3 minute in pol).
    2. Jajce, ogreto na sobno temperaturo, ki ga damo kuhat v vrelo vodo, se v porcelanastem modelčku na šibkem plamenu v mehko običajno skuha v 7-9 minutah (beljak na rahlo zakrkne v 5-6 minutah).

    Kadar uporabimo mrzlo jajce (n.pr. neposredno iz hladilnika), se trajanje kuhanja podaljša za minuto ali dve.

    Čas kuhanja je odvisen tudi od velikosti porcelanastega modelčka oz. števila jajc, ki jih kuhamo v posamičnem lončku, in seveda od zaželene konsistence kuhanega jajca.

    Tovrstne izzive je najbolje rešiti s praktičnimi eksperimenti.

    Po pretečenem času, predvidenem za kuhanje, porcelanasti modelček s pomočjo kavlja potegnemo iz vroče vode in ga položimo na leseno desko (ali drugo površino, odporno na toploto). Obe roki zaščitimo z brisačo ali kuhinjsko rokavico. Z eno roko primemo lonček, z drugo pa previdno odvijemo pokorov (pri navoju, ne s prstanom!) in preverimo, ali je jajce dovolj kuhano.

    Kadar nameravamo jajce pojesti takoj:

    Če je beljak premalo zakrknjen, ponovno privijemo pokrov in za nekaj minut vrnemo lonček v vročo vodo, dokler beljak ne zakrkne na želeno konsistenco.

    Kadar jajca ne nameravamo pojesti takoj:

    Jajce, ki ga ne nameravamo pojesti takoj, kuhamo krajši čas (n.pr. naj vre 2 minuti in pol, če kuhanje začnemo v mrzli vodi oz. 5-6 minut, če kuhanje začnemo v vreli vodi), nato pa modelček vzamemo iz vode in ga pustimo, da se na zraku sam od sebe počasi ohladi. Med ohlajanjem (ob privitem pokrovu) se vsebina namreč do konca skuha, pri čemer beljak povsem zakrkne, rumenjak pa ostane tekoč.

    Če ugotovimo, da je jajce že takrat, ko lonček vzamemo iz vode, kuhano na želeno konsistenco, je smiselno sneti pokrov, da preprečimo nadaljnje kuhanje, med katerim bi zakrknil tudi rumenjak. Druga možnost je, da lonček s kuhanim jajcem za nekaj minut postavimo v mrzlo vodo.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    V porcelanu kuhano jajce je najbolje zaužiti, ko se ohladi na 40°C ali na sobno temperaturo.

    Če je rumenjak zakrknil (v celoti ali delno), pojemo samo beljak in tekoči del rumenjaka, zakrknjen rumenjak pa obvezno zavržemo.

    Mehko kuhano jajce (zakrknjen beljak in/ali tekoč rumenjak) se odlično kombinira z jedmi iz škrobne in neškrobne zelenjave, predvsem s solatami iz sveže in kuhane neškrobne zelenjave. Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati kombinacijam s čebulo, česnom ter svežimi zelišči in ostrimi začimbami.

    Jajca v koncentrirani obliki uživamo tako, kot je nakazano v nutrigenomičnem profilu®, zlasti v poglavju Vaš metabolični profil. Gl. tudi Priporočen način in pogostnost uživanja zgoraj.

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost

    Pravilno pripravljeno mehko kuhano jajce (povsem zakrknjen beljak, tekoč rumenjak) se v zaprtem porcelanastem lončku obdrži v hladilniku do 2 dni.

    Kuhan beljak, surov rumenjak

    V vsakdanjiku se zlasti zjutraj pogosto primeri, da priprava mehko kuhanih jajc za zajtrk preprosto ne pride v poštev: že majhna neprisebnost je povsem dovolj, da rumenjak zakrkne in s tem človeku povzroči povsem nepotrebno slabo voljo in dodaten stres.

    Temu se je zelo preprosto mogoče izogniti tako, da skuhamo samo beljak in ga nato zmešamo s surovim, iz ovojnice izcejenim rumenjakom.

    Druga možnost je pečen beljak (v kombinaciji s surovim, iz ovojnice izcejenim rumenjakom), ki pa je manj priporočljiva za zajtrk, saj pečen beljak ne samo zlahka razdraži želodec, ampak je tudi težje prebavljiv.

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca in kuhano maslo eko pašnih živali.

    Priprava

    Notranjost ustrezno velike ponvice ali kozice na tanko premažemo s trdim kuhanim maslom ter zalijemo z dovolj tekočine, da bo v celoti prekrila beljak. Pristavimo.

    Med tem, ko čakamo, da zavre, ločimo beljak od rumenjaka. Rumenjak previdno vzamemo v roko, predremo ovojnico in počasi izcedimo rumenjak v lonček ali posodico, iz katere bomo pojedli pripravljeno jajce. Ovojnico rumenjaka s sledovi rumenjaka zavržemo ali shranimo v zaprti stekleni posodici za kasnejšo uporabo (n.pr. v pecivu).

    Ko tekočina zavre, ji dodamo čim bolj kompakten beljak, pokrijemo in zmanjšamo ogenj (če imamo električni štedilnik, ugasnemo ploščo). Kuhamo nekaj minut, da v celoti zakrkne. Pozor: če beljak kuhamo predolgo, postaja vedno težje prebavljiv.

    Kuhan beljak nemudoma vzamemo iz vode z nizko luknjasto zajemalko ali žlico (da tekočina v celoti odteče), ga dodamo izcejenemu surovemu rumenjaku in takoj postrežemo.

    Po želji lahko dodamo nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli in druge začimbe/zelišča (po okusu in skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma).

    *Beljak lahko skuhamo tudi v juhi ali tekočini od kuhane zelenjave. V tem primeru tekočino vedno solimo šele potem, ko je beljak že kuhan. V nasprotnem primeru namreč beljak zmanjša okus slanosti; zaradi tega je treba hrano soliti dvakrat, kar je lahko za telo (zelo) problematično.

    Če skuhamo beljak v presoljeni, grenki ali preveč začinjeni hrani (juha, enolončnica, kuhana zelenjava itd.), to bistveno popravi njen okus.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Tako pripravljen kuhan beljak (s surovim rumenjakam ali brez) je najbolje zaužiti takoj.

    Zakrknjen beljak in/ali tekoč rumenjak se odlično kombinira z jedmi iz škrobne in neškrobne zelenjave, predvsem s solatami iz sveže in kuhane neškrobne zelenjave. Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati kombinacijam s čebulo, česnom ter svežimi zelišči in ostrimi začimbami.

    Jajca v koncentrirani obliki uživamo tako, kot je nakazano v nutrigenomičnem profilu®, zlasti v poglavju Vaš metabolični profil. Gl. tudi Priporočen način in pogostnost uživanja zgoraj.

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost

    Ohlajen kuhan beljak (brez rumenjaka) se v obdrži v hladilniku do 2 dni, tekoč izcejen rumenjak pa do 24 ur.


    Beljakovi vlivanci

    Zaradi svoje lahke prebavljvosti in visoke vsebnosti aminokislin je vkuhan beljak idealen za obogatitev zelenjavnih jedi – od čebulne do zelenjavne juhe in tudi dušene neškrobne zelenjave (v solati ali kar tako). Kot tak je neprimerno koristnejši od raznih žitnih zakuh, kot so na primer tradicionalni vlivanci iz moke in jajc, rezanci, kaša, zdrob, njoki, žličniki, žlikrofi, cmoki in tako naprej. Priprava je izredno enostavna in ne bi smela povzročati nobenih težav tudi popolnim začetnikom.

    *Kadar zakuhamo beljak v juho ali tekočino od kuhane/dušene zelenjave, uporabimo neslano tekočino oz. jed vedno solimo šele potem, ko je beljak že kuhan. V nasprotnem primeru namreč beljak zmanjša okus slanosti; zaradi tega je treba hrano soliti dvakrat, kar je lahko za telo (zelo) problematično.

    Na drugi strani pa lahko beljak zakuhamo tudi v presoljeno, grenko ali preveč začinjeno hrano (juha, enolončnica, kuhana/dušena zelenjava itd.), in tako bistveno popravimo njen okus.

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca eko pašnih živali. Tudi vse druge sestavine naj bodo po možnosti iz eko pridelave.

    Priprava

    Ločimo beljak od rumenjaka. Rumenjak (cel ali izcejen) shranimo v zaprti posodici iz inertnega materiala in porabimo drugje (n.pr. v majonezi ali pecivu), beljak (in ovojnico rumenjaka, po želji) pa damo v lonček ali skodelico in ga nekoliko razžvrkljamo z vilicami.

    (Zelenjavno) juho oziroma tekočino, v kateri se je kuhala (neškrobna) zelenjava, segrejemo v ustrezno veliki kozici; ko zavre, zmanjšamo ogenj in vanjo med stalnim žvrkljanjem počasi vlivamo beljak. Kuhamo zgolj nekaj minut, da zakrkne, in takoj odstavimo (če beljak kuhamo predolgo, postaja vedno težje prebavljiv).

    Po okusu dodamo nekaj kapljic nasičene raztopine himalajske soli in druge začimbe/zelišča (po okusu ter skladno z nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma). Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati čebuli, česnu ter svežim zeliščem in ostrim začimbam.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Jedi z beljakovimi vlivanci je najbolje zaužiti sveže pripravljene in še tople; pogostnost, količine in čas v dnevu uskladimo z nutrigenomičnim profilom®, zlasti s poglavjem Vaš metabolični profil.

    Beljakovi vlivanci so zlasti okusni v juhah iz neškrobne zelenjave (zelenjavna juha, čebulna juha, dušena zelenjava), pa tudi v solatah iz kuhane neškrobne zelenjave, po možnosti z dodatkom ustrezne maščobe (n.pr. surov izcejen rumenjak, kuhano maslo, olivno olje) in žlice žolce.

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost

    Jedi z vkuhanim beljakom se v hladilniku obdržijo do 2 dni.


    Omlete

    Omleta s prilogo iz bučk

    Pravilno pripravljena omleta je lahko prebavljiva in izredno hranilna jed, ki je primerna kot katerikoli obrok tako za zdrave kot bolne.

    Ob dnevih, ko imamo za zajtrk nekoliko več časa, predstavlja omleta dobrodošlo spremembo od kuhanega beljaka in surovega rumenjaka; občasno si lahko z njo popestrimo kosilo ali večerjo, ali jo pripravimo za malico, zlasti po telesni vadbi. V sladkih različicah pa pride omleta v poštev tudi kot sladica.

    Omleto lahko zaužijemo samostojno ali v kombinaciji z najrazličnejšimi suhimi ali svežimi zelišči, začimbami, gobami, zelenjavo; sladke omlete lahko kombiniramo s sadjem, predvsem z gozdnimi sadeži. Na ta način ustvarimo celo paleto barv in okusov, ki poskrbijo za to, da se človek omlete nikoli ne naveliča.

    Čeprav lahko za peko uporabimo praktično katerokoli nasičeno maščobo (skladno s posameznikovim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma, seveda), se v praksi daleč najbolje obnese kuhano maslo (ali maslo, glede na nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma).

    Namesto mleka, ki je predvideno v klasičnem receptu za omleto, uporabimo doma pripravljeno žolco ali mleko/smetano iz olupljenih mandljev (ali drugih, nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma ustreznih olupljenih in/ali fermentiranih oreškov oz. semen); slednje seveda uporabimo vedno, kadar gre za sladko omleto.

    Po klasičnem receptu se masa pripravi iz celega jajca; med peko rumenjak zakrkne in tako postane zaradi oksidiranega holesterola ne samo težko prebavljiv, ampak ima tudi manjšo biorazpoložljivost hranil. Temu se izognemo tako, da omleto spečemo samo iz beljaka in ovojnice rumenjaka, izcejeni tekoči rumenjak pa dodamo šele, ko je omleta praktično že na krožniku.

    Omlete pečemo v ustezno veliki ponvi iz inertnega materiala in z debelim dnom. Za omleto iz enega jajca uporabimo ponev premera 20-22 cm; za omleto iz dveh jajc mora biti premer ponve vsaj 24 cm.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Omlete so v bistvu jajca v koncentrirani obliki. Uživamo jih tako, kot je nakazano v nutrigenomičnem profilu®, zlasti v poglavju Vaš metabolični profil. Gl. tudi Priporočen način in pogostnost uživanja zgoraj.

    Slane omlete se odlično kombinirajo z jedmi iz škrobne in neškrobne zelenjave; zlasti se priležejo k solatam iz sveže in kuhane neškrobne zelenjave. Pri zajtrku se je priporočljivo izogibati kombinacijam s čebulo, česnom ter svežimi zelišči in ostrimi začimbami.

    Sladke omlete tipično postrežemo izven obrokov, kot sladico, pri nekaterih nutrigenomičnih profilih® (v smislu metaboličnega profila) pa pridejo v poštev tudi za zajtrk.

    Ustreznost za krvno skupino

    V nadaljevanju podani recepti so izviren prispevek avtorice oziroma so prilagojeni tako, da so načelno ustrezni za vse krvne skupine po sistemu ABO; vrsto jajc, zelišč, začimb in prilog ter uživanje sladkih ali slanih omlet tekom dneva prilagodimo nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma. Gl. tudi Ustreznost za krvno skupino zgoraj.

    Shranjevanje in obstojnost

    Omlete niso obstojne in jih je najbolje zaužiti sveže pripravljene in še tople.

    Ohlajena omleta se sesede in tako izgubi precej svojega volumna. Ker se tekoč izcejen rumenjak v stiku z vročo omleto segreje in tako postane dovzeten za bakterije, je omleto (tudi, če jo ohlajeno shranimo v hladilniku), treba pojesti še isti dan.


    Omleta – osnovni recept

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca in kuhano maslo eko pašnih živali.

    Priprava

    Ločimo beljak od rumenjaka; pazimo, da se rumenjak ne predre.

    Notranjost ustrezno velike ponve iz inertnega materiala in debelim dnom v celoti na tanko premažemo s trdim kuhanim maslom in pristavimo.

    Beljak skupaj z nasičeno raztopino himalajske soli stepemo v trd sneg; količino soli prilagodimo okusu in omejitvam, ki izhajajo iz nutrigenomičnega profila® (predvsem iz metaboličnega profila) in trenutnega stanja organizma.

    Rumenjak previdno vzamemo v roko, predremo ovojnico in počasi izcedimo rumenjak nazaj v lupino ali v majhno posodico. Ovojnico rumenjaka s sledovi rumenjaka skupaj z žolco oz. mandljevim mlekom primešamo stepenemu beljaku.

    Po zelo vroči ponvi enakomerno razporedimo pripravljeno maso, pokrijemo s prepustno pokrovko (ali zelo gosto pleteno kovinsko mrežo) in zmanjšamo ogenj (če imamo električni štedilnik, lahko ugasnemo ploščo). Pečemo nekaj minut; pazimo, da se ne zažge. Ko začne omleta odstopati po robovih in ko se spodnja stran svetlo rumeno zapeče (kar preverimo s ploščato leseno kuhalnico), odstavimo.

    Čez polovico omlete v tankem curku približno enakomerno razporedimo surov izcejen rumenjak in preko nje zapognemo drugo polovico. Zvrnemo na ogret krožnik in takoj postrežemo, bodisi samostojno bodisi s prilogo.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost


    Zeliščna omleta

    V bistvu gre za nadgradnjo osnovnega recepta, obogatenega z različnimi zelišči in/ali začimbami, ki dajejo omleti ne samo različne arome in okuse, ampak tudi ustrezno barvo.

    Izbiro uporabljenih začimb in zelišč v prvi vrsti prilagodimo nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma, seveda pa upoštevamo tudi želeno barvo ter medsebojno kompatibilnost okusov in učinkov na telo.

    Od zelišč se najbolje obnesejo provansalske ali mediteranske dišavnice (n.pr. bazilika, pehtran, rožmarin, timijan), bodisi posamično ali v vnaprej pripravljeni mešanici.

    Nekatere začimbe, kot so na primer kurkuma, asafetida in sladka paprika, postanejo biorazpoložljive šele na visokih temperaturah, zato jih nanašamo neposredno v vročo, namaščeno ponev, in jih šele potem, ko spremenijo barvo (kar se praviloma zgodi nemudoma), prelijemo z jajčno maso. Na drugi strani pa zelišča in dišavnice ter začimbe, kot so bertram, mleto korijandrovo seme, nastrgan muškatni orešek, med peko posipamo po jajčni masi. Kadar se odločimo za močno aromatične dišavnice kot na primer pehtran ali sveža bazilika, jih s hrbtno stranjo žlice potopimo v jajčno mešanico, da se omleta navzame njihovega vonja in okusa.

    Kurkuma da omleti čudovito zlato, asafetida živo rumeno in sladka paprika žarečo bakreno barvo. Vedno posipamo samo eno polovico ponve – tisto, na kateri pečemo spodnji del omlete – saj se omleta zaradi prisotnih začimb bolj prime ponve, zaradi česar jo je težje odluščiti in prepogniti, ne da bi se pri tem raztrgala.

    Zelišča in začimbe, ki jih med peko posipamo po jajčni masi, prav tako nanesemo samo na eno polovico omlete, pri čemer pa lahko na prvi polovici uporabimo eno vrsto zelišč oz. začimb, na drugi polovici (ki jo zapognemo čez prvo) pa z drugimi.

    Če nam nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma to dopušča, lahko (tik, preden je omleta pečena) po polovici jajčne mase enakomerno razporedimo tudi malo nastrganega zrelega sira iz nepasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, kot je na primer pecorino romano.

    Prebavljivost in absorpcijo zeliščne omlete lahko povečamo z dodatkom visokokakovostnega, neprečiščenega, hladno stisnjenega olivnega olja, ki ga tako kot izcejen rumenjak seveda dodamo šele, ko je omleta že pečena.

    Biorazpoložljivost in s tem učinkovitost vseh hranil (zlasti pa kurkume) eksponencialno povečamo z dodatkom sveže mletega popra, ki ga lahko zmeljemo neposredno v ponev, z njim potresemo jajčno mešanico med peko ali pa ga dodamo potem, ko omleto že postrežemo. (Opomba: poper povzroča imunske reakcije z antigenom nekaterih krvnih skupin po sistemu ABO.)

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca in kuhano maslo eko pašnih živali.

    Priprava

    Ločimo beljak od rumenjaka; pazimo, da se rumenjak ne predre.

    Notranjost ustrezno velike ponve iz inertnega materiala in debelim dnom v celoti na tanko premažemo s trdim kuhanim maslom in pristavimo.

    Beljak skupaj z nasičeno raztopino himalajske soli stepemo v trd sneg; količino soli prilagodimo okusu in omejitvam, ki izhajajo iz nutrigenomičnega profila® (predvsem iz metaboličnega profila) in trenutnega stanja organizma.

    Rumenjak previdno vzamemo v roko, predremo ovojnico in počasi izcedimo rumenjak nazaj v lupino ali v majhno posodico. Ovojnico rumenjaka s sledovi rumenjaka skupaj z žolco oz. mandljevim mlekom primešamo stepenemu beljaku.

    Polovico zelo vroče ponve na tanko posujemo z mleto kurkumo ali asafetido ali sladko papriko; takoj, ko spremeni barvo (če je ponev dovolj ogreta, se to zgodi takoj), po celotnem dnu enakomerno razporedimo pripravljeno maso. Po tisti polovici mase, ki smo jo nanesli na izbrano začimbo, enakomerno potresemo izbrane začimbe in zelišča; izrazito aromatične začimbe s hrbtno stranjo žlice nekoliko potisnemo v jajčno maso. Pokrijemo s prepustno pokrovko (ali zelo gosto pleteno kovinsko mrežo) in zmanjšamo ogenj (če imamo električni štedilnik, lahko ugasnemo ploščo). Pečemo samo nekaj minut; pazimo, da se masa ne zažge. Ko začne omleta odstopati po robovih in ko se spodnja stran neobložene mase svetlo rumeno zapeče (kar preverimo s ploščato leseno kuhalnico), po želji dodamo pecorino romano in odstavimo.

    Čez začinjeno polovico omlete v tankem curku približno enakomerno razporedimo surov izcejen rumenjak in olivno olje, ter preko nje zapognemo drugo polovico. Zvrnemo na ogret krožnik in takoj postrežemo, bodisi samostojno bodisi s prilogo.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Ustreznost za krvno skupino

    *Poper povzroča imunske reakcije z antigenom nekaterih krvnih skupin po sistemu ABO.

    Shranjevanje in obstojnost

    Polnjena omleta – osnovni recept

    Polnjeno omleto pripravimo po osnovnem receptu za omleto ali kot zeliščno omleto, ki ji dodamo še slan ali sladek nadev.

    Med slanimi nadevi se zelo dobro obnesejo različne vrste (enkrat ali dvakrat, kot je ustrezno) kuhane, dušene ali pečene neškrobne zelenjave, pa tudi dušene gobe in čebulni nadev (kjar lahko na primer uporabimo čebulo iz n.pr. čebulne juhe) nista od muh. Najbolje je ostati pri eni vrsti zelenjave, n.pr. na lističe narezan dvakrat kuhan brokoli, nasekljana dvakrat kuhana blitva, tanki trakovi dvakrat kuhanega ohrovta, na kockice narezane dvakrat kuhane bučke.

    Sladke omlete v glavnem polnimo s sadnimi pireji in svežimi gozdnimi sadeži.

    Zlasti slane nadeve je najbolje ustrezno soliti in začiniti še preden z njimi obložimo jajčno mešanico, saj je tako najlažje zagotoviti pravi okus. Nadev, ki bi moral biti po možnosti vsaj topel, vedno nanašamo samo na eno polovico jajčne mešanice; s količino nadeva ne gre pretiravati, saj mora nadev ostati na vrhu jajčne mešanice oziroma se ne sme potopiti vanjo.

    Izbiro uporabljenih začimb in zelišč, ki jih uporabimo v nadevu ali jih dodamo omleti med peko, v prvi vrsti prilagodimo nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma, seveda pa upoštevamo tudi vrsto nadeva, želeno barvo ter medsebojno kompatibilnost okusov in učinkov na telo.

    Od zelišč se najbolj pogosto uporabljajo provansalske ali mediteranske dišavnice (n.pr. bazilika, pehtran, rožmarin, timijan), bodisi posamično ali v vnaprej pripravljeni mešanici.

    Kadar uporabljamo začimbe kot na primer kurkuma, asafetida in sladka paprika, postanejo biorazpoložljive šele na visokih temperaturah, zato jih nanašamo neposredno v vročo, namaščeno ponev, in jih šele potem, ko spremenijo barvo (kar se praviloma zgodi nemudoma), prelijemo z jajčno maso; seveda pa jih lahko predhodno skuhamo tudi v nadevu. Na drugi strani pa lahko zelišča in dišavnice ter začimbe, kot so bertram, mleto korijandrovo seme, nastrgan muškatni orešek, posipamo neposredno po jajčni masi in/ali nadevu. Kadar se odločimo za močno aromatične dišavnice kot na primer pehtran ali sveža bazilika, jih s hrbtno stranjo žlice potopimo v jajčno mešanico ali predhodno vmešamo v nadev, da se omleta navzame njihovega vonja in okusa.

    Kurkuma da omleti čudovito zlato, asafetida živo rumeno, sladka paprika pa žarečo rdečo barvo. Pri sladkih omletah lahko uporabimo cimet, ki omleto obarva svetlo rjavo. Vedno posipamo samo eno polovico ponve – tisto, na kateri pečemo spodnji del omlete – saj se omleta zaradi prisotnih začimb bolj prime ponve, zaradi česar jo je težje odluščiti in prepogniti, ne da bi se pri tem raztrgala.

    Za polnjeno omleto lahko zelišča in začimbe, ki jih posipamo po jajčni masi, nanesemo na celotno omleto, lahko pa eno polovico posujemo z eno vrsto zelišč oz. začimb, drugo polovico (ki jo zapognemo čez prvo) pa z drugimi. To pride v poštev predvsem v primerih, ko uporabimo predhodno nezačinjen nadev.

    Če nam nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma to dopušča, lahko po nadevu iz neškrobne zelenjave (za razliko od čebulne ali gobove omlete) enakomerno razporedimo tudi malo nastrganega zrelega sira iz nepasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, kot je na primer pecorino romano.

    Prebavljivost in absorpcijo polnjene omlete lahko povečamo z dodatkom visokokakovostnega, neprečiščenega, hladno stisnjenega olja (n.pr. olivnega olja za slano omleto), ki ga v tankem, enakomernem curku dodamo nadevu šele tik preden čezenj zapognemo nenadevano polovico omlete. Pri polnjeni omleti je izcejen jajčni rumenjak najbolje preliti po vrhu pečene (zapognjene) polnjene omlete tik pred serviranjem, seveda pa ga lahko tudi izpustimo oz. porabimo drugje.

    Biorazpoložljivost in s tem učinkovitost vseh hranil (zlasti pa kurkume) eksponencialno povečamo z dodatkom sveže mletega popra, ki ga lahko zmeljemo neposredno v ponev, ga zamešamo v nadev, z njim potresemo jajčno mešanico in/ali nadev med peko ali pa ga dodamo potem, ko omleto že postrežemo. (Opomba: poper povzroča imunske reakcije z antigenom nekaterih krvnih skupin po sistemu ABO.)

    Sestavine

    Obvezno uporabimo jajca in kuhano maslo eko pašnih živali.

    *Za pripravo zelenjavnega nadeva gl. zlasti recepte za kuhane solate in dušeno zelenjavo.

    Priprava

    Najprej pripravimo nadev: predhodno kuhano zelenjavo ustrezno solimo in po želji in okusu dodatno začinimo.

    Ločimo beljak od rumenjaka; pazimo, da se rumenjak ne predre.

    Notranjost ustrezno velike ponve iz inertnega materiala in debelim dnom v celoti na tanko premažemo s trdim kuhanim maslom in pristavimo.

    Beljak skupaj z nasičeno raztopino himalajske soli stepemo v trd sneg; količino soli prilagodimo okusu in omejitvam, ki izhajajo iz nutrigenomičnega profila® (predvsem iz metaboličnega profila) in trenutnega stanja organizma.

    Rumenjak previdno vzamemo v roko, predremo ovojnico in počasi izcedimo rumenjak nazaj v lupino ali v majhno posodico. Ovojnico rumenjaka s sledovi rumenjaka skupaj z žolco oz. mandljevim mlekom primešamo stepenemu beljaku.

    Polovico zelo vroče ponve po želji na tanko posujemo z ustrezno začimbo (npr. mleto kurkumo ali asafetido ali sladko papriko za slano omleto). Takoj, ko začimba spremeni barvo (če je ponev dovolj ogreta, se to zgodi takoj), po celotnem dnu enakomerno razporedimo pripravljeno jajčno maso. Po želji (to pride v poštev zlasti, kadar uporabimo nezačinjen nadev) čez celotno površino na tanko potresemo izbrane začimbe in zelišča; izrazito aromatične začimbe s hrbtno stranjo žlice nekoliko potisnemo v stepeno maso. Po isti polovici mase kot z začimbo posuto dno enakomerno razporedimo nadev in po želji in okusu dodatno začinimo (n.pr. z nastrganim sirom). Pokrijemo s prepustno pokrovko (ali zelo gosto pleteno kovinsko mrežo) in zmanjšamo ogenj (če imamo električni štedilnik, lahko ugasnemo ploščo). Pečemo samo nekaj minut; pazimo, da se masa ne zažge. Ko začne omleta odstopati po robovih in ko se spodnja stran neobložene mase svetlo rumeno zapeče (kar preverimo s ploščato leseno kuhalnico), odstavimo.

    Čez nadev v tankem curku približno enakomerno razporedimo olivno olje, ter čezenj zapognemo drugo polovico omlete. Zvrnemo na ogret krožnik, po želji prelijemo s surovim izcejenim rumenjakom in takoj postrežemo, bodisi samostojno bodisi s prilogo.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Ustreznost za krvno skupino

    **Poper povzroča imunske reakcije z antigenom nekaterih krvnih skupin po sistemu ABO.

    Shranjevanje in obstojnost


    Spomladanska bezgova omleta

    Pomlad je čas, ko cveti bezeg. Sveže nabrane bezgove cvetove je mogoče zapeči v okusno in nadvse osvežujočo sladko ali slano omleto.

    Kot slana priloga se odlično obnese zlasti dvakrat kuhan brokoli (ali druga dvakrat kuhana cvetna zelenjava, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®. Za pripravo zelenjavnega nadeva gl. zlasti recepte za kuhane solate in dušeno zelenjavo).

    Kadar želite bezgovo omleto postreči kot sladico, jo lahko na primer obložite z namočenimi suhimi figami ali drugim (vašemu nutrigenomičnemu profilu ustreznim) suhim sadjem ter jo prelijete z ustreznim sirupom.

    Tako kot vsi cvetovi se tudi spomladanska bezgova omleta najbolj prileže na luno v zračnih znakih (dvojčka, tehtnica, vodnar). Dnevni položaj lune in drugih planetov lahko pogledate na www.nutrigenomika.com.

    Sestavine

    • 1 jajce
    • 15 ml vode
    • kuhano maslo
    • nasičena raztopina himalajske soli, po okusu
    • 100 ml svežih bezgovih cvetov (vse cvetove je treba osuti oz. peclje odstriči s škarjami)

    Obvezno uporabimo jajca in kuhano maslo eko pašnih živali.

    Priprava

    Ločimo beljak od rumenjaka; pazimo, da se rumenjak ne predre.

    Notranjost ustrezno velike ponve iz inertnega materiala in debelim dnom v celoti na tanko premažemo s trdim kuhanim maslom in pristavimo.

    Beljak skupaj z nasičeno raztopino himalajske soli stepemo v trd sneg; količino soli prilagodimo okusu in omejitvam, ki izhajajo iz nutrigenomičnega profila® (predvsem iz metaboličnega profila) in trenutnega stanja organizma.

    Rumenjak previdno vzamemo v roko, predremo ovojnico in počasi izcedimo rumenjak nazaj v lupino ali v majhno posodico. Ovojnico rumenjaka s sledovi rumenjaka skupaj z vodo oz. mandljevim mlekom primešamo stepenemu beljaku.

    Po celotnem dnu zelo vroče ponve enakomerno razporedimo pripravljeno jajčno maso. Pi polovici mase enakomerno potresemo bezgove cvetove. Pokrijemo s prepustno pokrovko (ali zelo gosto pleteno kovinsko mrežo) in zmanjšamo ogenj (če imamo električni štedilnik, lahko ugasnemo ploščo). Pečemo samo nekaj minut; pazimo, da se masa ne zažge.

    Ko začne omleta odstopati po robovih in ko se spodnja stran neobložene mase svetlo rumeno zapeče (kar preverimo s ploščato leseno kuhalnico), neobloženo polovico omlete zapognemo prek cvetov in odstavimo. Zvrnemo na ogret krožnik, prelijemo s surovim izcejenim rumenjakom in takoj postrežemo, bodisi samostojno bodisi s prilogo.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Ustreznost za krvno skupino

    Shranjevanje in obstojnost


    Hildegardini kosmiči iz jajčnega rumenjaka s kumino in poprom proti diareji

    Skozi stoletja preizkušen recept, ki ga je razvila Hildegard von Bingen za zaustavitev driske, tudi pri okužbah s salmonelo. Masa iz penasto umešanih rumenjakov, kumine in popra se v bistvu ne peče, ampak suši v pečici, ogreti na 100°C.

    Sestavine in potrebščine

    • 6 – 8 izcejenih rumenjakov (brez ovojnice)
    • 1 zvrhana žlička sveže mletega belega popra*
    • 2 zvrhani žlički sveže mlete kumine (Fructis Cumini)
    • papir za peko

    Obvezno uporabimo jajca eko pašnih živali. Začimbe naj bodo sveže mlete in po možnosti iz ekološke pridelave.

    Priprava

    V emajlirano posodi nad soparo penasto umešamo rumenjake, kumino in poper (nekaj minut; nikakor ne sme zavreti).

    Pekač obložimo s papirjem za peko, po katerem s čopičem čim bolj na tanko namažemo pripravljeno maso.

    V predhodno ogreti pečici sušimo najmanj 30 minut pri 100°C. Posušena masa se nato v kosmih odlušči s papirja.

    Priporočen način in pogostnost uživanja

    Kosmiči iz jajčnega rumenjaka s kumino in poprom se priporočajo v primeru diareje, tudi kadar gre za zastrupitev s salmonelo. Uživajo se po potrebi v manjših količinah, lahko večkrat na dan.

    Ustreznost za krvno skupino

    *Poper povzroča imunske reakcije z antigenom nekaterih krvnih skupin po sistemu ABO.

    Shranjevanje in obstojnost

    Hranimo v zaprti posodi na hladnem in suhem mestu; na ta način se obdrži kar nekaj časa.


    Recepti v pripravi:

    Razne slane in sladke omlete

    Sorodne objave

    Podatki o živilih in recepti



    Datum objave: 20-07-2013
    Datum zadnje spremembe: 20-05-2015