Krvna skupina po sistemu ABO - temelj individualizirane prehrane

Drugi del: Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora

Prvi del: Krvna skupina kot genetska dediščina

Tretji del: Krvna skupina in hujšanje

©Nataša Klarič

(Podatkovni vir: EatRight4YourType Encyclopedia)


Krvna skupina in imunski sistem

Vse oblike življenja, od najpreprostejših virusov pa do človeških bitij, imajo antigene – edinstvene kemične markerje, po katerih imunski sistem loči »prijatelje« od »sovražnikov«, in se skladno s tem na njihovo prisotnost tudi odzove. Med najbolj pogostimi antigeni v človeškem telesu so prav antigeni, ki opredeljujejo krvno skupino po sistemu ABO.

Tudi hrana ima krvno skupino

Če verjamete ali ne, marsikatero živilo vsebuje markerje, ki so podobni antigenom posamičnih krvnih skupin. Ko zaužijete hrano, ki vsebuje marker, ki ga vaš imunski sistem na podlagi vaše krvne skupine prepoznava kot sovražnika, ste s tem avtomatično in povsem po nepotrebnem obremenili organizem ter zmanjšali svoje obrambne sposobnosti pred resničnimi vsiljivci, se pravi virusi, paraziti, nesimbiotičnimi bakterijami in drugimi človeku nevarnimi organizmi.

Človek ima največje število protiteles na antigene »sovražnih« krvnih skupin okoli desetega leta starosti, nato pa se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje, s tem pa tudi obrambna sposobnost organizma. Prav zato starejši ljudje zlahka podležejo okužbam, ki so mlajšim povsem nenevarne. Z uživanjem hrane, ki ni kompatibilna z antigenom vaše krvne skupine, torej izčrpavate in s tem dobesedno uničujete svoj imunski sistem.

Antigeni vaše krvne skupine se nahajajo v sluznicah prebavnega trakta, v prebavnih sokovih, na belih krvničkah in na mnogih celicah reprodukcijskega sistema. V obrambo pred sovražnimi antigeni, se pravi tistimi, ki se od lastnega antigena razlikujejo, imunski sistem proizvaja protitelesa, s katerimi se proti tem antigenom bori. Uživanje hrane, ki vsebuje elemente, ki lahko neposredno reagirajo z antigeni krvne skupine, vodi do vnetij in nastanka toksinov. Spet druga živila zmanjšajo tovrstne ranljivost, okrepijo telo in spodbudijo pravilno delovanje organizma.

Za dobro prebavo ni dovolj, da izbiramo živila, ki so kompatibilna z našim imunskim sistemom. Zelo pomembna je tudi skrb za ustrezno raven in pravilno sorazmerje prebavnih sokov in hormonov za kar največjo absorpcijo hranil in izločanje odpadkov in prilagajanje izbora hrane trenutnemu stanju organizma, saj je le tako mogoče zagotoviti optimalno delovanje prebavnega sistema.

Krvna skupina pa ne vpliva samo na imunski sistem, ampak tudi na sposobnost prebave, presnove, na delovanje hormonskega sistema, in še bi lahko naštevali.

Sekretor ali nesekretor?

Na kromosomu številka 19, specifično na lokusu 19q13.3 se nahajajo geni, ki določajo, ali posameznik izloča antigen svoje krvne skupine v prosti obliki (»sekretor«) ali ne (»nesekretor«). Ti geni so neodvisni od krvne skupine, vendar vplivajo na njeno izraznost. Čeprav imajo vsi ljudje antigen svoje krvne skupine v krvi, sekretorji (približno 80 odstotkov prebivalstva) ta antigen izločajo tudi v druge telesne tekočine, na primer v slino, sluz, spermo. Tisti, pri katerih antigena njihove krvne skupine v teh drugih telesnih tekočinah ne najdemo, so seveda nesekretorji. Zanimivo je, da se na istem kromosomu (št. 19) nahaja tudi gen, ki kodira proizvodnjo antigena H (ki določa antigen O in služi kot gradnik antigenov A in B).

Iz marsičesa lahko sklepamo, da so bili naši zgodnji predniki, se pravi »lovci« iz obdobja paleolitika, nesekretorji. Šele s kasnejšimi spremembami v načinu življenja in prehrane se je pojavila potreba po dodatni zaščiti organizma. Izločanje antigenov krvne skupine v prosti obliki je imunološka prilagoditev: prosti antigeni zaradi svoje sposobnosti, da selektivno vežejo bakterije, onesnaževalne dejavnike in druge iritante, delujejo kot prva obrambna črta pred sovražnimi elementi iz okolja. Pri nesekretorjih obrambna strategija temelji na načelu brezizhodne pasti: imunski sistem dovoli prost vstop patogenim vsiljivcem, in jih nato nemudoma napade in uniči od znotraj.

Status sekretor/nesekretor igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega in presnovnega sistema, saj med drugim vpliva na stopnjo, do katere je tujim bakterijam dovoljen vstop v organizem, preden se sproži reakcija imunskega sistema. Medtem ko je upoštevanje krvne skupine pri izbiri živil pomembno za vse, pa je naravnost kritično za nesekretorje. V prebavnem traktu nesekretorjev se namreč specifični lektini, bakterije, virusi in drugi aglutinini, ki niso kompatibilni s posameznikovo krvno skupino, lepijo neposredno na tkiva, namesto da bi jih polovili prosto gibljivi antigeni krvne skupine. Posledica so reakcije imunskega sistema, kar povzroča poškodbe in vnetja tkiv, oslabi imunsko odpornost in poveča relativno tveganje za nastanek črevesnih vnetij in podobnih težav. To ustvarja pogoje za razmnoževanje bakterij, ki povzročajo razjede (n.pr. H.pylori), glivic (n.pr. kandida) in drugih anaerobnih organizmov, ki s svojimi toksini še dodatno uničujejo prebavne sluznice, s čimer ovirajo prebavne procese in s tem spodbujajo razvoj neustrezne črevesne flore. Poleg tega zaradi odsotnosti prosto gibljivih antigenov krvne skupine organizmu prijazne črevesne bakterije nimajo na voljo dovolj hrane, kar pomeni, da se težko naselijo oz. obdržijo v prebavnem traktu. Prav zato vzpostavljanje in ohranjanje ravnovesja črevesne flore za organizem predstavlja stalen izziv.

Pri nesekretorjih zasledimo večjo nagnjenost k razvoju sindroma X oz. odpornosti na insulin, večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, avtoimunskih bolezni in gensko pogojeno nagnjenost k alkoholizmu.

Zaradi odsotnosti »prve obrambne črte« imajo nesekretorji tudi povečano dovzetnost za virusne okužbe, bolezni dihalnih organov in zobno gnilobo. Status sekretor/nesekretor vpliva tudi na sestavo materinega mleka, ugotavljanje pomembnosti tumorskih markerjev za diagnosticiranje rakavih obolenj in sposobnost strjevanja krvi.

Krvna skupina po sistemu ABO in status sekretor/nesekretor torej pomembno vplivata na splošne lastnosti prebavnega sistema, vključno z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo in/ali spodbujajo prisotnost mnogih sevov bakterij.

Celoten ekosistem črevesnih bakterij je v veliki meri odvisen prav od krvne skupine. Tu ne gre samo za vpliv na raven prebavnih sokov in encimov, potrebnih za učinkovito prebavo in presnovo, ampak za programiranje lastnosti tkiv v celotnem prebavnem traktu.

Krvna skupina in črevesna flora

Tudi, če bi sešteli vse ljudi, ki so skozi celotno zgodovino človeštva bivali na našem planetu, bi bila številka še vedno zanemarljiva v primerjavi s številom bakterij, ki ta trenutek živijo v vašem telesu. Kakor je težko verjeti, človek praktično ne bi mogel preživeti brez simbiotičnih mikroorganizmov, saj so ti ključnega pomena za njegovo zdravje.

Simbiotičnim bakterijam, ki prispevajo k zdravju in ravnovesju prebavnega trakta, pravimo proibotiki. Tovrstni organizmi, ki se naselijo v tanko in debelo črevo, podpirajo delovanje vašega imunskega sistema in pripomorejo k zdravi prebavi.

Izraz »probiotik« pomeni »tisto, kar podpira življenje«. Leta 1910 ga je skoval ruski zdravnik Mečnikov, ki je podaljšanje življenjske dobe in boljše zdravje povezoval z zmanjšanjem toksičnosti prebavnega trakta. Trdil je, da je staranje proces, ki ga povzroča kronična izpostavljenost zastrupljenosti zaradi gnitja kot posledice neravnovesja črevesne flore, in da je ta proces mogoče zaustaviti z rednim uživanjem mlečnokislinskih bakterij in »fermentiranih« (kvašenih oz. skisanih) živil.

Uživanje vaši krvni skupini simbiotičnih mlečnokislinskih bakterij oziroma prehrambnih izdelkov, fermentiranih s pomočjo vašemu zdravju prijaznih tovrstnih mikroorganizmov, podaljšuje življenje ter dramatično zmanjšuje širok razpon metabolitov v prebavilih, kot so indoli, poliamini, krezoli, nitrati/nitriti, karcinogeni in drugi toksini, za katere zdaj že vemo, da so zdravju škodljivi.

Študije kažejo, da je neustrezna črevesna flora povezana s presnovnimi motnjami, vključno s pojavnostjo debelosti in diabetesa tipa 2.

Nadalje raziskave razkrivajo velik negativni vpliv parazitske črevesne flore na živčni sistem, ki se kaže kot vedenjske motnje, depresija, anksioznost in nažiranje s hrano, ki podpira in krepi obstoječi, nesimbiotični mikrobiom.

Transegeneracijska parazitska črevesna flora (otroka, mame, stare mame) je tudi močan dejavnik avtizma pri otrocih.

Vedno več dokazov je, da zdrava črevesna flora oz. rutinsko uživanje z vašo krvno skupino kompatibilnih probiotikov znižuje »slab« holesterol (LDL), zavira razvoj črevesnih glivic (n.pr. kandide in drugih parazitskih organizmov) ter preprečuje pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine.

Probiotiki so lahko zdravi ali škodljivi - odvisno od vaše krvne skupine

Dandanes smo praktično na vsakem koraku izpostavljeni oglasom in reklamam za raznorazne probiotične izdelke in probiotike v obliki prehranskih dopolnil. Mediji nas naravnost bombardirajo z informacijami o njihovi koristnosti in sposobnosti, da »okrepijo našo naravno odpornost«. Kakor je hvalevredno, da se ljudje pričenjajo zavedati pomembnosti in koristnosti uživanja probiotikov, pa se tu odpira več problematičnih vprašanj:

  • Najprej je tu izrazita škodljivost pasterizacije in homogenizacije, zaradi katere je velika večina mlečnih izdelkov in drugih pasteriziranih živil na policah naših trgovin neprimerna za uživanje (ne glede na posameznikovo krvno skupino), saj povzroča več škode kot koristi.
  • Drugič, posamična (fermentirana ali nefermentirana) živila reagirajo z antigenom vaše krvne skupine, zato vsa hrana, tudi če je fermentirana, nikakor ni primerna za vse.
  • Tretji problem, nad katerim se je vredno zamisliti, pa je ta, da vsi sevi (črevesnih) bakterij niso nujno koristni za vse. Še več, iste bakterije, ki imajo pri nekom pozitivne učinke, so lahko za nekoga drugega izrazito škodljive.


Katere bakterije so vašemu organizmu prijazne in katere sovražne, je odvisno prav od vaše krvne skupine:

  • Nekateri sevi bakterij, vključno z nekaterimi probiotiki, podobno kot nekateri lektini aglutinirajo antigen vaše krvne skupine, se pravi, sprožijo odziv vašega imunskega sistema. Tovrstni probiotiki so za vas škodljivi in bi se jih morali izogibati.

Vašemu organizmu prijazne črevesne bakterije, se pravi tiste, ki se najraje hranijo z antigenom vaše krvne skupine, hkrati dobro uspevajo tudi ob mnogi hrani, ki je kompatibilna z vašo krvno skupino. Ko uživate vaši krvni skupini prijazno hrano, se lahko te simbiotične bakterije v vašem črevesju namnožijo v velikem številu, s čimer tudi onemogočajo pretirano številčnost anaerobnih in drugih škodljivih organizmov, ki so za organizem toksični ali drugače obremenjujoči.


Posamičnim krvnim skupinam prijazni probiotiki so najbolj učinkoviti v naslednjih sinergetskih kombinacijah, ki jih najdete v izdelkih Polyflora za posamične krvne skupine (Polyflora A, Polyflora B, Polyflora AB, Polyflora O):


Krvna skupina A: Bifidobacterium bifidum, Lactobacillus plantarum in Lactobacillus reuteri.

Krvna skupina B: Saccharamyces cerevisae, Lactobacillus bulgaricus in Lactobacillus sporogene.

Krvna skupina AB: Lactobacillus casei, Lactobacillus sporogenes in Saccharomyces boulardii.

Krvna skupina O: Streptococcus thermophilus, Lactobacillus rhamnosus in Saccharomyces boulardii.


Tretji del: Krvna skupina in hujšanje

Prvi del: Krvna skupina kot genetska dediščina


Nazaj na vrh


Datum zadnje spremembe: 28-08-2013