Krvna skupina po sistemu ABO - temelj individualizirane prehrane

Prvi del: Krvna skupina kot genetska dediščina

Drugi del: Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora

Tretji del: Krvna skupina in hujšanje

©Nataša Klarič

(Podatkovni vir: EatRight4YourType Encyclopedia)


Krvna skupina kot genetska dediščina

Vsak človek je unikat

Kaj je tisto, zaradi česar smo si ljudje med sabo različni? Odgovor: zavest in genetska dediščina. Kljub temu, da živimo v 21. stoletju, ima vsak od nas še vedno povezavo s svojimi predniki: to je genetska informacija, zapis, ki smo ga od njih podedovali. Genetska dediščina, vaš DNK, je vaša biološka »strojna oprema«. Del te informacije je tudi vaša krvna skupina.

Danes pri človeku poznamo okoli 300 različnih sistemov krvnih skupin, med katerimi je daleč najpomembnejša krvna skupina po sistemu ABO. To velja tako v smislu dovzetnosti za bolezni in obrambnih sposobnosti organizma kot tudi zato, ker za razliko od večine drugih sistemov prisotnost ustreznih antigenov v organizmu ni omejena na kri. Antigeni ABO se nahajajo v sluznicah prebavnega trakta, v prebavnih sokovih, na belih krvničkah in na mnogih celicah reprodukcijskega sistema. Za razliko od drugih sistemov grupiranja je za antigene ABO značilen tudi zelo močan odziv na hemaglutinine – snovi, ki povzročajo aglutinacijo oz. lepljenje rdečih krvnih celic. Od vseh 300 sistemov se je v praksi pokazalo, da ima poleg krvne skupine ABO pomemben vpliv na zdravje še status sekretor/nesekretor, Rh faktor in v nekaterih primerih še krvna skupina po sistemu MN.

Nekateri geni so pomembnejši kot drugi

Pomembnost in vplivnost posamičnega gena v DNK je odvisna od njegove lokacije in interakcije z drugimi geni. Gledano s tega stališča so nekateri geni bistveno bolj pomembni kot drugi. Eden takih genov je gen za krvno skupino po sistemu ABO.

Gen za krvno skupino po sistemu ABO se nahaja na kromosomu številka 9, specifično na lokusu 9q34. Na tem »naslovu« se nahajajo tri osnovne alele, ki v medsebojni kombinaciji določajo vašo krvno skupino po sistemu ABO: O, A, B ali AB. Gen krvne skupine vpliva na druge, navidez nepovezane gene, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini. Prisotnost na istem lokusu in neposredna bližina velikega števila genov, ki so povezani z delovanjem prebavnega, presnovnega in hormonskega sistema torej pojasnjuje, zakaj lahko krvna skupina vpliva na primer tako na raven prebavnih encimov kot nevrotransmitorjev.

Vpliv gena krvne skupine na sosednje gene

  • Raziskave so dokazale, da obstaja korelacija med krvno skupino in predispozicijo za raka na dojki; zanimivo je, da se eden pomembnejših genov, ki vpliva na dovzetnost za raka na dojki, nahaja v bližini lokusa 9q34.
  • Gen krvne skupine neposredno vpliva tudi na gene, ki vplivajo na raven želodčne kisline, kar posledično vpliva na sposobnost prebave različnih živil.
  • Gen za encim DBH, ki pretvarja dopamin v noradrenalin, se nahaja na naslovu 9q34, praktično na genu, ki določa krvno skupino po sistemu ABO. To ima zelo velik vpliv na povezavo med krvno skupino in stresom, psihičnim zdravjem in celo značajskimi potezami.
  • Po isti logiki je krvna skupina med drugim povezana tudi s sposobnostjo strjevanja krvi, dovzetnostjo za raka na mehurju in presnovo dušikovega oksida.

Prijatelj ali sovražnik?

Krvna skupina po sistemu ABO je ključna za delovanje imunskega sistema. Nadzoruje vpliv virusov, bakterij, vnetij, kemikalij, stresa ter celo vrsto tujkov, vsiljivcev, patogenov in okoliščin, ki lahko oslabijo človekovo odpornost in sprožijo razvoj bolezni. Preprosto povedano, antigeni krvne skupine so biološki stražarji.

Vse oblike življenja, od najpreprostejših virusov pa do človeških bitij, imajo antigene – edinstvene kemične markerje, po katerih imunski sistem loči »prijatelje« od »sovražnikov«, in se skladno s tem na njihovo prisotnost tudi odzove. Med najbolj pogostimi antigeni v človeškem telesu so prav antigeni, ki opredeljujejo krvno skupino po sistemu ABO.


© InvictaHOG/Wikicommons

Krvne skupine se imenujejo po svojih antigenih. Krvna skupina  A ima na rdečih krvničkah antigen  A (N-acetil-galaktozamin), krvna skupina  B ima na rdečih krvničkah antigen  B (D-galaktozamin), krvna skupina  AB pa antigena  A in B. Krvna skupina O nima sebi lastnega antigena, zaradi česar se tudi tako imenuje: krvna skupina »nič«. Vsa človeška kri (z redkimi izjemami) ima tudi antigen H (fukoza), iz katerega organizem s krvno skupino A, B ali AB s pomočjo posebnih encimov izdeluje svoje specifične antigene.

V obrambo pred sovražnimi antigeni, se pravi tistimi, ki se od lastnega antigena razlikujejo, imunski sistem proizvaja protitelesa, s katerimi se proti tem antigenom bori. Prav zato je transfuzija krvi, ki ni kompatibilna z antigenom vaše krvne skupine, smrtonosna. In kaj, boste vprašali, ima vse to opraviti s prehrano?

Človekova prehrana skozi zgodovino in krvna skupina

Na začetku človeške zgodovine, v pradavnini, so imeli praktično vsi ljudje krvno skupino O. Bili so lovci in nabiralci, ki so se hranili predvsem z mesom divjih živalmi in, v manjši meri, z žuželkami, jagodičevjem, listi in korenikami. Takratni človekov organizem je bil optimiziran na tovrsten način prehrane in življenja, zaradi česar praktično niso poznali s prehrano povezanih zdravstvenih težav, ki danes pestijo "civiliziranega" človeka. Tekom tisočletij pa so se razmere na planetu drastično spremenile in človeka prisilile v korenite spremembe tako načina življenja kot tudi prehrane, če je hotel preživeti.

Živinoreja in poljedelstvo sta ljudem resda prinesla večjo izbiro živil, vendar to v nobenem pogledu ni bil niti preprost niti urejen niti za človekovo zdravje pozitiven proces. V mnogih zgodnjih družbah, kjer je prevladovala krvna skupina O, so prehod z mesne na agrarno prehrano spremljale spremembe v obliki lobanje in prvi pojav zobne gnilobe sploh. Organizem preprosto ni bil prilagojen na tovrstno hrano. Kljub temu pa je človek našel način, da si je s primerno obdelavo živil zagotovil dovolj hranil, da se je izognil podhranjenosti in zagotovil preživetje velikim skupnostim. Tudi mutacije in epigenetske spremembe so prispevale svoje k razvoju večje ali manjše sposobnosti izkoriščanja hranil iz živil, ki jih je imel človek v danih razmerah na voljo. Tako sta se sčasoma poleg krvne skupine O v različnih okoljih kot prilagoditev na spremenjene življenjske pogoje in prehrano pojavili dve novi krvni skupini:

v pretežno agrarnih kulturah, ki so se za preživetje zanašale na poljščine, beležimo pojav krvne skupine A, medtem ko se je pri pretežno nomadskih ljudstvih, ki so živela v glavnem od mesa in mlečnih izdelkov svojih čred, pojavila krvna skupina B (prilagoditev na antigene v mlečnih izdelkih).

V primerjavi s krvno skupino O gre pri krvni skupini A v prvi vrsti torej za prilagoditev na antigene v žitih, za spremembo ravni prebavnih sokov, potrebnih za njihovo prebavo in za spremembo v delovanju mehanizma stresa in stresnih hormonih v odziv na spremenjen, kronično stresen način življenja, značilen za bivanje v večjih skupnostih.

Na drugi strani pri krvni skupini B opazimo predvsem prilagoditev na antigene v mlečnih izdelkih in poudarjeno izločanje ustreznih prebavnih encimov za njihovo učinkovito prebavo. Nomadski način življenja v številčno omejenih skupnostih je bil tudi bistveno manj stresen od vsakdanjika lovcev in nabiralcev (ki so ob lovu na divje živali potrebovali kratkotrajno, a visoko raven adrenalina), ali od poljedelcev, ki so se bili na vsakem koraku prisiljeni prilagajati in podrejati interesom skupnosti (in posledično potrebovali več kortizola). Zato ni presenetljivo, da pri ljudeh s krvno skupino B opazimo nižjo bazalno raven stresnih hormonov in relativno flegmatičen odziv na dogajanje v okolici.

Zgodovinsko gledano se je najkasneje, z mešanjem krvnih skupin A in B, pojavila še kompozitna krvna skupina AB, ki zato v določeni meri izraža prednosti in slabosti ene ali druge, v nekaterih ozirih pa združuje značilnosti obeh. Tako je ena glavnih prednosti ljudi s krvno skupino AB, da imajo antigene A, B in H, in lahko zato brez imunskih reakcij sprejmejo transfuzijo krvi vseh treh krvnih skupin – A, B in O – ter uživajo vsa živila, ki so zaradi prisotnosti teh antigenov za druge krvne skupine problematična.

Razlike znotraj posamičnih krvnih skupin po sistemu ABO

Kljub temu, da imajo ljudje različnih ras in kultur na prvi pogled isto krvno skupino po sistemu ABO, pa se pogostnost pojavnosti posamičnega gena lahko razlikuje. Na primer, posameznik s krvno skupino A je lahko tipa AA, kar pomeni, da je od obeh staršev podedoval dominantni gen, ali AO, če je od enega od staršev dobil recesivni gen O.

Za razliko od krvne skupine O in B obstaja več različic krvne skupine A, od katere je najbolj pogosta (95 %) A1. Med ostalimi različicami gena A je največja podskupina A2 (42 %), ki je skoraj v celoti omejena na belo populacijo.

Različna hrana, različna izraznost genov

Privzeta izraznost genov v posameznih kulturah in s tem sposobnost prebave in presnove živil se je prav tako spreminjala in prenašala iz roda v rod skladno z zunanjimi razmerami, religioznimi in ideološkimi prepričanji v zvezi s prehrano, in naključnimi faktorji preživetja večjih skupin prebivalstva. Kitajci in druga azijska ljudstva, ki so bila dolga desetletja žrtve zavojevalskih pohodov nomadskih Mongolov na svoje ozemlje, so na primer njihovo uživanje mleka in mlečnih izdelkov obsodili kot barbarsko in zato tovrstnih živil tradicionalno ne jedo. To pomeni, da so geni, zadolženi za njihovo prebavo in presnovo, prej ko ne slabo izraženi. Prav zato ne preseneča dejstvo, da je pri Azijcih intoleranca na laktozo na splošno bolj pogosta tudi pri posameznikih s krvno skupino B, ki je sicer dobro prilagojena na uživanje mleka in mlečnih izdelkov.

Tehnološki napredek, toksičnost in podhranjenost

Naraščanje prebivalstva je potegnilo za sabo napredek v kmetijski in živilski tehnologiji. Nove tehnologije so omogočile vedno višjo stopnjo predelave in vedno manjšo vsebnost hranil v živilih v primerjavi z njihovim prvotnim, naravnim stanjem, kar je povzročilo nove izzive. Tako je na primer začetek uživanja oluščenega riža v Aziji v dvajsetem stoletju pri ljudeh povzročil hudo pomanjkanje tiamina, zaradi česar so umrli milijoni.

Uporaba pesticidov, herbicidov, fungicidov in drugih kemikalij v pridelovalni in prehrambni industriji ter vedno večja onesnaženost okolja s težkimi kovinami, hormoni, antibiotiki, plastiko in drugimi xenobiotiki povzroča vedno večjo kontaminacijo prehranske verige in posledično vse večjo obremenitev človeškega organizma.

Po dobrih 15 letih od uvedbe gensko spremenjenih organizmov, predvsem v ZDA in državah v razvoju, in v zadnjem času tudi nano hrane, se tudi iz tega naslova že kažejo nedvoumne škodljive posledice tovrstne prakse.

Toda tudi polnozrnato, neoluščeno in surovo ni vedno zdravo in lahko povzroči mnoge motnje in nevšečnosti – od prebavnih težav, preobčutljivosti in alergij pa do presnovnih motenj, debelosti, izgube mineralov, zmanjšane sposobnosti absorpcije vitaminov, kar vodi v podhranjenost in v končni fazi tudi v težke kronične bolezni. Problematičnost nekaterih antihranil v živilih, predvsem lektinov in drugih hemaglutininov ter glutena, je v precejšnji meri vezana na posamične krvne skupine.


Drugi del: Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora

Tretji del: Krvna skupina in hujšanje


Nazaj na vrh


Datum zadnje spremembe: 28-08-2013