Raz-stresite se!

Tretji del: Stres in metabolizem

Prvi del: Stres in krvna skupina

Drugi del: Učinkovito odpravljanje posledic stresa

©Nataša Klarič

(Podatkovni vir: Elliot D. Abravanel, MD, Dr. Abravanel's Body Type Diet and Lifetime Nutrition Plan)



Stres in psihofizično ravnovesje

Stres je najpomembnejši dejavnik neravnovesja v organizmu

Stres je najpomembnejši dejavnik neravnovesja v organizmu. Hkrati pa velja, da je stres relativen: to pomeni, da je predstava o tem, kaj je stresno, od posameznika do posameznika različna. Kot stres je opredeljeno vse, česar določena oseba ne more absorbirati, ne da bi bil organizem pri tem tako ali drugače prizadet. Jasno je, da je lahko nekaj, kar je za nekoga zelo stresno – prosto plezanje, dirkanje z motocikli, imeti govor ali organizirati večerjo za 25 ljudi, če naštejemo nekaj tipičnih primerov – za nekoga drugega preprosto samo vznemirljiv in poživljajoč izziv.

Za vsak nutrigenomični profil® so značilne različne vrste dogodkov (vključno s (pre)hrano in vadbo), ki jih oseba doživlja kot stresne, pri čemer imata krvna skupina in metabolični profil glavno vlogo. Upoštevanje tega dejstva je pomemben dejavnik za uspešno obvladovanje stresa in s tem vašega programa za optimalno zdravje in dobro počutje.

Premalo ali preveč stimulacije: oboje je enako stresno

Stres ima mnogo obrazov: tako preveč kot tudi premalo stimulacije je lahko enako stresno. Psihološke študije kažejo, da študenti, kadar delajo izpite (kar je stresno za večino ljudi), dosežejo najboljše rezultate takrat, ko so pod ravno pravšnjim pritiskom. Če sta bojazen in tesnoba preveliki, se študent zakrči in pozabi, kar zna. Kadar pa študent nima dovolj treme, prav tako ne doseže dobrega rezultata – morda zato, ker izziv ni bil dovolj velik.

Dejstvo je, da vsi potrebujemo ravno zadosten izziv, ki naredi naše prizadevanje vznemirljivo, vendar ne tako velik, da bi v nas ustvaril strah, tesnobo in občutek, da je vse skupaj za nas prevelik zalogaj.

Stres nastopi na točki, kjer pritisk, ki ga potrebujemo za motivacijo, preseže kritično mejo in postane preprosto prevelik. Ta točka se ne razlikuje samo od človeka do človeka, ampak tudi pri isti osebi ni nikoli enaka. Vendar pa imamo to točko vsi in ključno je, da se zavedamo, kje je, kajti na tem mestu se stres začne.


Različni metabolični profili, različni stresni dejavniki

V osnovi velja, da so poleg odziva na stres, ki je značilen za posamične krvne skupine (O, A, B, AB) in GenoTipe® (GT1, GT2, GT3, GT4, GT5, GT6), štiri žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, hipofiza, nadledvična žleza, spolne žleze) tiste, ki se odzivajo na stres na različne načine. Ne glede na mehanizem stresa za vašo krvno skupino, o kateri je govora v prvem delu serije Raz-stresite se!

Vsaka izkušnja, ki je preveč intenzivna, da bi vaš organizem lahko opravil z njo brez negativnih posledic, preplavi vaše telo in obudi željo po tisti hrani, pijači, vadbi in raznih oblikah poživil, ki stimulirajo vašo dominantno žlezo.

Pretirano uživanje tovrstnih hranil izčrpa vašo dominantno žlezo in s tem povzroči neravnovesje energije v organizmu, kar poleg drugih negativnih učinkov na vaše zdravje med drugim tipično vodi v debelost. Iz tega logično sledi, da je razumevanje procesa stresa in sposobnost obvladovanja stresa ključni element za optimalno zdravje in telesno kondicijo ter učinkovit dolgoročni nadzor nad telesno težo.

Mogoče je tudi, da organizem določne oblike stresa dojema kot neposredne stimulante, ki navidezno  »poživijo« organizem – tako kot hrana, pijača, vadba in razna poživila stimulirajo vašo dominantno žlezo.

Ljudje, pri katerih je dominantna žleza ščitnica, najdejo stimulacijo v izjemno napornih in napetih situacijah, ki zahtevajo ustvarjalne rešitve - in ki za žlezo ščitnico predstavljajo še dodatno obremenitev. Ljudje z dominantno nadledvično žlezo dobijo tovrstno stresno stimulacijo od gledanja nasilnih filmov ali borb: stanje »beg ali boj«, ki ga povzročajo prizori nasilja, stimulira nadledvično žlezo. Lahko se vam zgodi, da dobite »potrebo« oz. »željo« po določenih oblikah stresa na isti način, kot se v vas zbudi »potreba« oz. »želja« po določeni hrani ali aktivnosti. Zanimivo je, da z izboljšanim ravnovesjem v vašem organizmu tovrstne navidezne »potrebe« in »želje« same od sebe izginejo.

Dovzetnost za stres: kje ležijo vaše rezerve?

Stres je v bistvu preobremenitev sistema.

Preobremenitev nastopi na točki, kjer izkušnja preseže naše rezerve in je organizem ne more obvladati. Toda koliko je pravzaprav preveč? To je odvisno od posameznika oz. od obsega in narave posameznikovih rezerv.

Če se za trenutek ustavite in razmislite o tej trditvi, boste hitro ugotovili, da imate rezerve, na katere se lahko zanesete, da bodo tam, če/ko jih boste potrebovali – medtem ko so na drugih področjih vaše rezerve majhne ali pa jih sploh ni.

Na področjih, kjer so vaše rezerve zanemarljive, je vaša dovzetnost za stres večja.

Ugotavljanje, na katerih področjih ste ali niste dovzetni za stres, običajno zahteva kar precej razmišljanja, saj večina ljudi jemlje svoje prednosti kot samoumevne in jih ne opazi tako zlahka kot svoje slabosti.

Vsi imamo rezerve moči, kakor imamo vsi tudi področja, kjer so naše rezerve naravnost grozljivo majhne. Ista oseba, ki se na primer z izzivi materinstva spopada tako rekoč z levo roko in zlahka opravi s situacijami, ki od nje zahtevajo, da učinkovito obvladuje in nadzoruje svoje otroke (kar je za večino ljudi zelo stresno), se ne znajde najbolj v določenih družabnih situacijah, kot je na primer zabava, na kateri ne pozna skoraj nikogar: zanjo so torej stresne situacije, ki se večini ljudi ne zdijo nič posebnega.

Kadar dobre stvari občutimo kot slabe

Zanimivo je, da stres ni vezan izključno na »negativne« dogodke. Res je, da imajo negativne situacije večji potencial, da presežejo naše rezerve, vendar pa lahko tudi intenzivne pozitivne situacije predstavljajo obremenitev za organizem.

Zdravnik Thomas H. Holmes je izdelal seznam stresnih dogodkov, ki jih je poimenoval »ocenjevalna lestvica socialnega prilagajanja«, kjer je raznim doživetjem pripisal različne vrednosti. Višja ko je vrednost, bolj stresen je dogodek.

Najbolj stresen dogodek, »smrt partnerja«, ima 100 točk; »ločitev«, 73; »zaplemba bivališča zaradi neplačevanja hipoteke«, 30; »manjše kršitve zakona«, 11.

Toda na isti lestvici je Dr. Holmes pripisal 45 točk »pobotanju z življenjskim partnerjem«; »izjemen osebni dosežek« ima 28 točk; »počitnice«, 13; in »božič«, 12.

Sodeč po raziskavah, ki jih je opravil Dr. Holmes, je pobotanje z življenjskim partnerjem, čeprav ni tako stresno kot ločitev, vseeno kar precej naporna zadeva.

To je pomembno upoštevati, kajti posledice stresa so zelo oprijemljive: dandanes je dokazano dejstvo, da hodita stres in bolezen z roko v roki.

Tudi raziskave Dr. Holmesa to potrjujejo. Dr. Holmes je ugotovil, da imajo ljudje, ki dosežejo več kot 300 točk na Holmesovi lestvici stresnih dogodkov v posameznem letu, osemdeset odstotkov večje možnosti, da v naslednjih dveh letih zbolijo za hudo boleznijo. 300 točk v enem samem letu pomeni veliko sprememb, več kot jih hkrati doživi večina ljudi, vendar bistvo ugotovitve velja za vsakogar od nas.

Stres povečuje ranljivost; zmanjša našo sposobnost, da se telo obnovi, da si opomore po naporu; upočasnjuje naše reakcije ter zmanjšuje prilagodljivost in prožnost vseh naših odzivov.

Stres skrajšuje življenje.

Zmanjševanje in obvladovanje stresa ter učinkovito odpravljanje posledic stresa ni zgolj nekaj, kar bi človek moral početi zato, da bi se v očeh drugih nekoliko »omehčal«; gre za bistven element vzpostavljanja in ohranjanja ravnovesja v organizmu.


Dovzetnost za stres in metabolični profil

Dr. Holmesova lestvica opredeljuje vrednost različnih stresnih dejavnikov in jih povezuje z našimi možnostmi, da zbolimo; toda kot vse lestvice, ki so zasnovane na podlagi predpostavke, da smo vsi enaki in da torej za vse veljajo enaki kriteriji, ne upošteva bistvene informacije.

Ta informacija ste vi.

Vsi stresni dejavniki niso za vse enaki in imajo različen vpliv na posameznika ter večje ali manjše posledice na posameznikovo zdravje, skladno z metaboličnim profilom, krvno skupino, GenoTipom® in trenutnim stanjem organizma.

Vaš metabolični profil opisuje vzorec odziva vašega telesa. Ne glede na to, katero krvno skupino, GenoTip® ali metabolični profil imate, se kot odziv na stres aktivira vaša dominantna žleza. Dokler je vaša dominantna žleza močna in dejavna, predstavlja glavni vir zanesljivih rezerv – vzorcev odziva, na katere lahko računate, da boste z njimi prebrodili krizno situacijo. Dogodek, ki izzove vašo dominantno žlezo, bo za vas neprimerno manj stresen kot dogodek, ki izzove katero od vaših manj aktivnih žlez.

Za vsak metabolični profil dominantna žleza predstavlja področje samozavesti in sposobnosti, kjer je stres najmanjši in kjer so izzivi dobrodošli. Na drugi strani pa ima vsak profil tudi manj razvita področja – odzivna področja, povezana z manj dejavnimi žlezami. Prav to so stresna področja za posamični metabolični profil.

Torej je Holmesova lestvica stresnih dogodkov veljavna samo do neke mere. Skladno z vašim metaboličnim profilom so nekateri dogodki za vas bolj stresni, spet drugi pa manj stresni kot za druge ljudi. Prvih pet stresnih dogodkov na Holmesovem seznamu je »smrt partnerja« (100 točk), »ločitev« (73), »poskusna ločitev« (65), »zapor« (63) in »smrt ožjega družinskega člana« (prav tako 63). Ti travmatični dogodki so izjemno stresni za vse metabolične profile. Potem pa začnejo nastajati razlike.

Stres izvira iz notranjosti

Bistvo je, da stres ni niti za vse isti niti ni za vse enak.

Za nekatere ljudi je telesno nelagodje izredno stresno; spet drugi se težje spopadajo s psihičnim stresom. Nekatere ženske doživljajo tipične situacije na delovnem mestu kot izredno stresne; za druge se stres prične doma. Za nekatere moške so stresne spremembe in nepredvidljivost; za druge je avtoritarnost tista, zaradi katere trpijo.

Toda dovzetnost za stres je v celoti stvar posameznika in izhaja iz pomanjkanja sposobnosti, da bi se odzval na nek zunanji izziv. Koliko točk je vreden nek stresni dogodek v vašem življenju, je v resnici odvisno od vas.

Praktičen pristop do obvladovanja stresa mora upoštevati to dejstvo in mora odpreti nove načine odzivanja za vsakega posameznika, skladno z njegovimi oz. njenimi specifičnimi potrebami.


Pot in cilj: wellness za vse življenje

V osnovi velja, da so poleg odziva na stres, ki je značilen za posamične krvne skupine (O, A, B, AB) in GenoTipe® (GT1, GT2, GT3, GT4, GT5, GT6), štiri žleze z notranjim izločanjem (ščitnica, hipofiza, nadledvična žleza, spolne žleze) tiste, ki se odzivajo na stres na različne načine.

Ker je za vsak metabolični profil značilna druga dominantna žleza, je lahko nekdo odporen na nekatere vrste stresnih dejavnikov, medtem ko je na druge bolj občutljiv. Vaš metabolični profil določa, kateri pristopi bodo v vašem konkretnem primeru uravnovesili vaš sistem in stimulirali vaše manj dejavne žleze, s čimer boste tudi na bolj ranljivih področjih postali veliko manj dovzetni za stres.

Ključne strategije za uspešno obvladovanje stresa

  • Upoštevajte individualizirani program prehrane, ki naj vam ga izdela ustrezno usposobljeni strokovnjak za nutrigenomiko za krepitev vašega imunskega sistema in optimizacijo vaše telesne teže in oblike. Med posamičnimi nutrigenomičnimi profili® obstajajo ogromne razlike v načinih prebave, presnove, izkoriščanja hranil in učinkovitega izločanja. V prehrano je nujno treba vključiti zadostne količine ključnih hranil za vaš nutrigenomični profil®, ki spodbujajo pravilno delovanje vaših možganov, ter obilico hrane, bogate z antioksidanti, ki ščitijo pred škodo, ki jo povzročajo prosti radikali.
  • Ukvarjajte se s fizično aktivnostjo, ki ustreza vašemu nutrigenomičnemu profilu®, skladno s priporočili strokovnjaka za fitness, ki pri svojem delu upošteva načela epigenetike t.j. posamičnemu (epi)genotipu ustrezne prehrane in vadbe. Program naj bo prilagojen vašim specifičnim potrebam in trenutnemu stanju organizma, utemeljen na vaših naravnih prednostih in zasnovan tako, da vam bo pomagal okrepiti tiste dele telesa, ki so pri vas prirojeno šibkejši.
  • Spoštujte svoj cirkadijski ritem: zagotovite si dovolj kakovostnega spanja v popolni temi; pojdite spat najkasneje do 23 ure, zjutraj pa se izpostavite močni (sončni) svetlobi.
  • Preživite dovolj časa v naravi in na soncu – predvsem v urah, ko lahko telo generira največ vitamina D.
  • Naučite se bolje obvladovati svoja čustva in bolečino, vključno s stresom, ki je povezan z nepričakovanimi tragedijami. Izredno uspešni metodi v ta namen sta EFT® (Emotional Freedom Technique) in pa transcendentalna meditacija (TM), ki ju je priporočljivo izvajati vsak dan. EFT in TM sta hkrati zelo učinkoviti orodji za odpravljanje posledic stresa iz preteklosti, in za obnovo energije, ki jo boste potrebovali za obvladovanje stresov jutrišnjega dne.
  • Zagotovite telesu hranila, vitamine in minerale, ki jih potrebuje, skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®.
  • Za pravilno delovanje živčnega sistema je zelo pomembna ustrezna raven vitaminov B. Esencialne maščobne kisline tipa omega 3 (EPA in DHA), ki jih najdemo predvsem v krilovem ali ribjem olju, in v mesu in surovih mlečnih izdelkih živalskega izvora, pridobljenih od pašnih živali, dovajajo gorivo za presnovo v možganih in nadzirajo vnetja, ki so prisotna v degenerativnih boleznih možganov. Ohranjanje zdrave telesne teže lahko zmanjša tveganje sladkorne bolezni in visokega krvnega pritiska, dveh glavnih dejavnikov pri razvoju bolezni srca in ožilja.
  • Obogatite svojo prehrano z ustreznimi dopolnili k prehrani, skladno s priporočili, podanimi v vašem nutrigenomičnem profilu®. Na trgu je množica prehranskih dodatkov, ki niso niti vsi enaki niti niso vsi priporočljivi ali koristni za vas. Treba je opredeliti tiste prehranske dodatke, od katerih boste dejansko imeli korist – tiste, ki vam bodo omogočili na naraven in zdrav način doseči zaželene rezultate:
  • wellness za vse življenje

Ko poznate svoj metabolični profil, ki ga za vas izdela Nutriegnomika Info Team v okviru vašega nutrigenomičnega profila®, in ko si razčistite, katere vrste situacij so se izkazale za najbolj stresne v vašem življenju, imate možnost, da zavestno izbirate med tistimi metodami, ki bodo razširile vaš prirojen obseg močnih, ne-stresnih odzivov.


Raz-stresite se (prvi del): Stres in krvna skupina

Raz-stresite se (drugi del): Učinkovito odpravljanje posledic stresa


Nazaj na vrh


Sorodne objave

Kalcij: koliko kalcija potrebujete za zdrave kosti, zobe, sklepe, mišice?

Fitness, pridobivanje mišične mase, oblikovanje telesa in hujšanje

Fitness, hidracija in hujšanje: Splošna priporočila za vse krvne skupine

Fitness in hrana za mišice: Dopolnila k prehrani za boljše rezultate

Krvna skupina - temelj individualizirane prehrane:


Datum zadnje spremembe: 28-08-2013