Epigenetika:
Prstni odtisi kot zapis prednatalnega razvoja

©Nataša Klarič

(Povzeto po: The Ability to Predict Disease May be at Your Fingertips GenoType Diet Biometric Series)


Prstni odtisi in njihova uporabnost v medicini

Dermatoglifika oz. preučevanje vzorcev na prstih in dlaneh se vedno bolj uporablja v medicini za odkrivanje potencialnih ali že prisotnih bolezenskih stanj. Tako kot obroči na drevesnem deblu beležijo njegovo zgodovino, tako črte na dlaneh in prstih pripovedujejo zgodbo zarodka v maternici, in ta zgodba resnično lahko pove marsikaj o njegovi prihodnosti. Dermalni vzroci in reliefi se oblikujejo v natanko določenih obdobjih, približno med četrtim tednom in petim mesecem razvoja. Gre za obdobje, v katerem se razvije arhitektura večjih sistemov organov in osrednjega živčnega sistema. Raznovrstni šoki ali druge travme, ki se zgodijo v kritičnih točkah razvoja pustijo sledove na vaših rokah. To je tudi razlog, zakaj identični dvojčki nimajo identičnih prstnih odtisov. Imajo sicer enake gene, a različne izkušnje v maternici. Vzorci na prstih in dlaneh predstavljajo celo zakladnico informacij o zgodnjem življenju zarodka, in kažejo na dovzetnost za mnoge pogoste bolezni.

Osnovna enota vsakega vzorca na prstih je njegov značilen relief, ki nastane, ko se zametki prstov skrčijo in se iz njih razvijejo prsti. Relief je izbočen del kože na dlaneh in prstih, podplatih in prstih na nogah. Večina konfiguracij dermalnih reliefov se oblikuje med tretjim in petim mesecem. Dokončno se izoblikujejo med enaindvajsetim in štiriindvajsetim tednom. Na koncu nastane kronologija razvojnega procesa zarodka. Prstni odtis je odtis reliefa prsta, v celoti ali delno.

Tipični vzorci

Na prvi pogled se prstni odtisi zdijo povsem naključni, toda to ne drži. Na vsakem odtisu lahko določimo območje vzorca, se pravi, tisti del odtisa, na katerem je mogoče dejansko prepoznati vzorec. Območje vzorca je obdano s tipskimi črtami, se pravi reliefi, ki predstavljajo obris vzorca. Obstajata tudi dve razpoznavni znamenji, ki lahko pomagata določiti vzorec. Delta je majhen trikotnik, ki spominja na otoček ujet med dvema tekočima črtama. Jedro je središče prstnega odtisa.

Na območju vzorca se pojavljajo trije osnovni vzorci: krožni, ločni ali zanka.

LOK (Arch). Ločni vzorec je najpreprostejši – zaporedje paralelnih reliefnih izbočenih črt, ki imajo videz hribčka. V preprostem ločnem vzorcu na odtisu grebeni tečejo od ene strani na drugo s hribčkom ali valom na sredini. Bolj kompleksen ločni vzorec je šotorski lok, ki ima koničast vrh, podoben šotoru. Ločni vzorec nima niti delte niti zaprtega območja vzorca.

ZANKA (Loop). Najpogostejši od vseh vzorcev, zanka, je sestavljen iz niza reliefnih črt, ki so ostro zavite navzgor in spominjajo na laso. Obstajata dve vrsti zank: podlahtnična zanka, ki se odpira proti mezincu, in radialna zanka, ki se odpira proti palcu. Radialne zanke niso pogoste, vendar se pojavljajo na kazalcu pri nekaterih ljudeh. Zanke imajo jedro, jasno definirano območje vzorca in eno delto.

KROG (Whorl). Krožni vzorec je sestavljen iz niza koncentričnih krogov, oblikovanih iz dveh ali več združujočih se grebenov (sedel). Preprost krog ima dve delti in vsaj en greben (sedlo), ki predstavlja 360° krog; slednji je lahko spiralen, ovalen, krožen ali kakršnakoli različica kroga. Tu in tam se pojavijo vzorci, ki so videti kot da bi bili sestavljeni iz dveh osnovnih vzorcev: taki vzorci se imenujejo kompoziti. Če ima kompozit eno delto, je zanka; če ima dve delti, gre za krožni vzorec.

Simetrija

Simetrija vzorcev na levi in desni roki običajno kaže na stabilno prenatalno okolje, medtem ko asimetrija kaže, da je bil fetus izpostavljen stresu. Večja ko je asimetrija, večji je bil stres v maternici. To je posledica tega, da se leva in desna stran telesa razvijata ločeno. V stabilnem okolju obe strani sledita isti logiki in se razvijata na isti način. Kadar pa stres moti razvoj zarodka, se le-ta začne razvijati neenakomerno, kar vodi v asimetrijo.


Prstni odtisi kot odsev zdravja in pokazatelj predispozicij za bolezni

Po besedah Dr. D'Adama so prstni odtisi izredno zanesljiv zapis posameznikovega prenatalnega razvoja in zato predstavljajo pomemben podatek tako za določanje nutrigenomičnega profila® (katerega sestavni element je tudi GenoTip®)* kakor tudi za zdravstvene težave, ki so s tem povezane. Dobra novica je, da lahko človek z ustrezno, svojemu GenoTipu® prilagojeno prehrano in življenjskim slogom bistveno zmanjša tovrstna epigenetska tveganja in s tem poveča svoje možnosti za dolgo in zdravo življenje.

Sama prisotnost nekega gena (kot je na primer razvidna iz števila krožnih vzorcev na prstnih odtisih) pa ne pomeni nujno razvoja bolezni, in prav hrana je tista, s katero se posamični geni aktivirajo ali deaktivirajo. Za zdravje je torej bistveno, da se človek prehranjuje skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®, in da uživa veliko tiste hrane, ki bo mobilizirala obrambne sposobnosti njegovega organizma ter preprečevala aktivacijo destruktivnih genov, hkrati pa ne uživa hrane, ki bi na eni strani slabila obrambne sposobnosti organizma in/ali spodbujala aktivacijo destruktivnih genov.

* Čeprav se v znanstveni praksi beseda »genotip« tradicionalno uporablja za opis človekovega nabora genov, GenoTip® po D'Adamu (ki je uporabljen v pričujočem kontekstu) upošteva tudi posameznikovo interakcijo z okoljem, vpliv dogajanj v neposrednem krogu prednikov v nedavni preteklosti, ter vplive posameznikove prenatalne zgodovine (vplive na razvoj zarodka).


Sorodne objave

Epigenetska usoda: Zunanji vplivi na izraznost genov

Genom in epigenom: Od krvne skupine do GenoTipa®

Strategije za obvladovanje in lajšanje zdravstvenih težav

Strategije za zdravje in dobro počutje



Datum zadnje spremembe: 25-11-2010