Najnovejše s področja epigenetike 19-09-2013

EPIGENETSKO PROGRAMIRANJE IN RAKAVA OBOLENJA

Opomba: Informacije v tej objavi, na tej spletni strani in v nutrigenomičnem profilu® niso namenjene diagnostiki, preprečevanju ali zdravljenju nobene bolezni. V tovrstne namene se vedno posvetujte z ustrezno usposobljenim strokovnjakom s področja zdravstvenega varstva.

  • Antineoplastoni in manipuliranje izraženosti genov kot terapija proti raku
  • Modificirana ketogena dieta skladno z nutrigenomičnim profilom® izstrada rakave celice
  • Vadba in epigenetske spremembe rakavih celic
  • Stres kot povzročitelj raka
  • Pomanjkanje spanja in slabo spanje kot orjaški dejavnik stresa
  • Vitamin D3: razlika med tem, kdo ozdravi in kdo umre
  • Liposferični/liposomalni vitamin C: še učinkovitejši od intravenoznega
  • Vitamina B15 & B17

  • Antineoplastoni in manipuliranje izraženosti genov kot terapija proti raku

    Že skoraj stoletje številni znanstveniki neumorno razvijajo nove in nove metode za zdravljenje rakavih obolenj. Tisti pristopi, ki se izkažejo kot učinkoviti, zdravju neškodljivi in cenovno dostopni, hitro poniknejo brez sledu; precej pogosto se zgodi tudi, da njihovi avtorji tako ali drugače predčasno zapustijo ta realm. Na drugi strani pa dobičkonosni tretmaji, ki hkrati še dodatno uničujejo človekov imunski sistem in s tem stopnjujejo in podaljšujejo njegovo agonijo, postanejo temelj uradno uveljavljenih terapij, ki jih nudi psihopatsko-parazitski sistem uradne medicine v okviru raznih zdravstvenih zavarovanj. Epigenetika se kaže kot obetavna "zlata jama" za razvoj teprapij, ki jih je mogoče patentirati in hkrati uporabiti povsem izven konteksta holistične obravnave pacienta. In seveda, ker je vse skupaj še v povojih (beri: klinično nepreizkušeno), prestavlja rešitev v neko nedoločljivo prihodnost – približno tako kot korenček, pritrjen na fiksni (varni) razdalji pred oslovim gobcem.

    Razvoj nove metode za izstradanje rakavih celic, ki temelji na deaktiviranju genov (univerza Southampton, 11.07.2013)

    Študija je opredelila specifičen protein, ki ga zdrave celice ne potrebujejo, a je kritičen za preživetje rakavih celic. Pri rakavih celicah opažamo bistveno hitrejšo rast in delitev kot pri običajnih celicah, kar pomeni, da potrebujejo bistveno več hranil in kisika. Celična komponenta eEF2K omogoča rakavim celicam, da preživijo pomanjkanje hranil. Z blokiranjem delovanja eEF2K bi bilo mogoče pomoriti rakave celice brez negativnih vplivov na zdrava tkiva. Metoda je potencialno uporabna za zdravljenje širokega spektra rakavih obolenj.

    Zveni obetavno? Morda tistim, ki so desetletja za časom.

    Pacientu prilagojena gensko osredotočena terapija proti raku

    Dr. Burzynski je razvil metodo za zdravljenje raka, ki se je izkazala kot boljša od vseh drugih metod na tržišču danes, česar se psihopatsko-parazitski sistem uradne medicine in farmacije povsem jasno zaveda. [Prav tako se taisti sistem zaveda, da ta metoda ogroža celotno in zanj zelo dobičkonosno industrijo izredno dragih, dolgotrajnih in zelo neuspešnih tretmajev z visoko stopnjo ponovne obolevnosti, kar vse skupaj zagotavlja vsestransko in neprekinjeno proizvodnjo hrane za luno, t.j. ogromnih količin nizkofrekvenčnih čustev.]

    Dr. Burzynski, ki ima diplomo iz biokemije in medicine, je zadnjih 35 let (in več) posvetil razvoju metod za zdravljenje in zdravljenju rakavih pacientov na svoji kliniki v Houstonu v Teksasu, ZDA).

    Njegova metoda temelji na gensko osredtotočenem pristopu z uporabo netoksičnih peptidov in aminokislin, znanih kot antineoplastoni. [Intervju iz leta 2011 si lahko ogledate tukaj.]

    Antineoplastoni so peptidi in derivativi aminokislin, ki delujejo kot molekularna in genska stikala.

    To pomeni, da dejansko deaktivirajo (izključijo) onkogene t.j. gene, ki povzročajo raka, hkrati pa aktivirajo (vključijo) gene, ki zavirajo razvoj tumorjev in s tem krepijo obrambo proti raku. Strategija, ki se imenuje "posamezniku prilagojena gensko osredotočena terapija proti raku", med drugim zahteva opredelitev celotnega rakavega genoma pacienta.

    To vključuje analizo cca. 24 000 genov in njihove izraženosti ter identifikacijo abnormalnih genov oziroma njihovih nastavitev. Ko je jasno, za katere gene gre, se opredelijo preparati in dopolnila za ciljno osredotočenost na želeno izraženost zadevnih genov.

    Antineoplastoni so učinkoviti pri cca. 100 genih, ki povzročajo raka. V kombinaciji s posamezniku prilagojeno gensko osredotočeno terapijo se izvajajo tudi tradicionalni onkološki pristopi (vključno s kemoterapijo), saj je to zaenkrat edini način, da si pacienti sploh lahko priborijo dostop do "nepreizkušene" terapije z antineoplastoni.

    Nepreizkušene? Pa še kaj!

    Japonska ekipa patologov, okologov in kirurgov je izvedla prvo neodvisno slepo raziskavo o učinkovitosti terapije z antineoplastoni pri ljudeh. Njihov zaključek?

    "Po 27 letih neodvisnega testiranja antineoplastonov, vključno z naključnimi testiranji v klinični praksi, ugotavljamo, da ima Dr.Burzynski prav."

    Kljub 27 letom kliničnih študij, ki dokazujejo njeno učinkovitost, pa se ta patentirana metoda ne samo še vedno ne uporablja, ampak je praktično prepovedana. Namesto tega parazitsko-psihopatski sistemi obveznega, dopolnilnega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, EU in drugod po svetu pacientom vsiljujejo bistveno manj učinkovit, zato pa za izvajalce in farmacevtske družbe finančno toliko bolj lukrativen "zlati standard" t.j. kemoterapijo in obsevanje. Ta standardni pristop človeku povsem uniči imunski sistem in kakovost življenja, saj je tipično povezan tudi z neizmernim fizičnim in psihičnim trpljenjem. (O invazivni diagnostiki, ki povzroči več primerov raka kot jih prepreči, tu ne nameravam izgubljati besed.)

    Na srečo obstaja drug, vsakomur dostopen način, da izstrada rakave celice in preprogramira gene za optimalen imunski odziv: vašemu nutrigenomičnemu profilu prilagojena ketogena dieta v kombinaciji z ustrezno vadbo, obvladovanjem stresa in predvsem s kakovostnim spanjem.

    Modificirana ketogena dieta skladno z nutrigenomičnim profilom®

    Gre za prehrano z veliko maščobami, zmerno količino beljakovin (predvsem živalskega izvora) in zelo malo ogljikovimi hidrati, povsem brez žitaric in sladkorja, pri čemer se izbor hrane in ritem prehranjevanja obvezno prilagodi vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma.

    Več informacij o učinkovitosti ketogene diete:
    Ketogena dieta, omejevanje kalorij in hiperbarična terapija s kisikom – obetavno netoksično zdravljenje raka in drugih zdravstvenih težav

    Vadba in epigenetske spremembe rakavih celic

    Kako učinkovita je lahko vadba pri preprečevanju in zdravljenju rakavih obolenj? Kot kažejo raziskave, zelo učinkovita.

    Fizična aktivnost kot dejavnik preživetja pri pacienkah z rakom na dojki: epigenetska povezava preko zmanjšane metilacije gena L3MBTL1, ki zavira razvoj tumorjev (avgust 2011)
    Po šestih mesecih zmerne aerobne vadbe je prišlo do spremembe v metilaciji DNK v perifernih levkocitih v krvi v 43 genih od 14495. Analiza izraženosti genov v povezavi z umrljivostjo od rakavih tumorjev na dojki je pokazala tri gene, katerih zmanjšana metilacija kot rezultat vadbe je bila pozitivno povezana s preživetjem (večja izraženost = večja možnost preživetja). Gen L3MBTL1 zavira kromatin in s tem preprečuje množenje rakavih celic; nadalje je visoka izraženost L3MBTL1 povezana z manj agresivnimi in hormonsko pogojenimi tumorji, kakor tudi z nizkim tveganjem ponovitve obolenja in smrtnosti. Študija ugotavlja, da lahko povečana fizična aktivnost pacientk z rakom na dojki vpliva na epigenetsko uravnavanje genov za zaviranje razvoja rakavih tumorjev in s tem povečuje možnosti ozdravitve.

    Rekreacija, insulin in rak
    Poleg tega, da krepi imunski sistem, vadba "odganja" raka tako, da znižuje raven insulina v krvi. Rakave celice uspevajo na sladkorju; pri vadbi telo kuri sladkor in na ta način zavira razvoje in razmah rakavih celic.

    Redna fizična aktivnost je povezana z nižjo umrljivostjo od raka na debelem črevesu
    Vsakodnevna vadba lahko zmanjša tveganje ponovne obolelosti in smrtnosti pri rakavih bolnikih. Rekreacija je lahko učinkovita tako v preventivnem kot kurativnem smislu ne samo pri raku na debelem črevesu, ampak tudi, ko gre za bolezni srca in ožilja, diabetes in druge oblike raka.

    Ključ leži v oblikovanju programa vadbe, ki je prilagojen vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma, vključno z vrsto raka. Program mora biti namreč zasnovan za maksimalno učinkovitost v pozitivnem smislu, brez preobremenjevanja ali kontraproduktivne stimulacije, ki bi delovala stresno na organizem.

    Stres kot povzročitelj raka

    Stres postane problematičen, ko je bodisi prehud ali ko postane kroničen. V današnjem svetu velika večina ljudi v kroničnem stanju stresa in zaskrbljenosti, kar sčasoma preobremeni imunski sistem in sproži celo vrsto verižnih reakcij organizmu. Primer?

    • Stres povzroči zakrčenost, kar vodi v
    • znižano raven želodčne kisline, encimov in drugih prebavnih sokov (tipično za 80% ali več – celo do točke, kjer se sploh ne izločajo) in kisika v prebavilih, kar vodi v
    • znižano raven simbiotičnih črevesnih bakterij in posledično v disbiozo, kar vodi v
    • zgago in druge prebavne motnje, vključno s preobčutljivostjo in alergije na hrano, kar vodi v
    • izgubo integritete prebavnega trakta, kar vodi v
    • znižano absorpcijo hranil in
    • do 4x manjši dotok krvi v prebavila, kar upočasni presnovo in vodi v motnje v telesni teži.

    Vse našteto vodi v vnetja (simptomi med drugim vključujejo povišano raven holesterola, trigliceridov in CRP v krvi), kar je osnova vseh bolezni.

    Kadar je organizem predolgo v stresnem odzivu »borba-ali-beg«, se nadledvične žleze tipično izčrpajo in utrudijo. To vodi v hormonsko neravnovesje in številna posledična bolezenska stanja, kot na primer utrujenost, težave s kožo in epigenetsko preprogramiranje genov, ki regulirajo imunski odziv, kar nadalje ustvarja pogoje za razvoj rakavih obolenj, bolezni srca in ožilja, alergij, najrazličnejših okužb in degenerativnih stanj.

    V bistvu vaša sposobnost obvladovanja stresnih stanj določa vaše psihično (ne)ravnovesje, ki je podlaga vašega dobrega oziroma slabega zdravja.

    Več informacij:

    Pomanjkanje spanja in slabo spanje kot orjaški dejavnik stresa

    Zaradi komoditete električnih luči, souporabe spalnice z drugimi osebami (in pogosto tudi spanja v isti postelji s partnerjem) in neštetih možnosti stimulacije uma in čutov praktično 24 ur na dan, 365 dni na leto, je pomanjkanje kakovostnega spanja dandanes resnično velik problem. Najhuje je, da se človek večinoma sploh ne zaveda, da premalo spi, kaj šele, da bi razumel, da je ustrezna količina in kakovost spanja ključen dejavnik sposobnosti obvladovanja stresa in s tem optimalnega zdravja in preprečevanja bolezni.

    Raziskave znova in znova potrjujejo povezavo med slabim spanjem in rakavimi obolenji: v laboratorijskih živalih, ki trpijo za motnjami spanja, tumorji rasejo dvakrat do trikrat hitreje, predvsem zaradi motene proizvodnje melatonina.

    Slabo spanje med drugim povzroča motnje v cirkadijskem ritmu in posledično v sintezi melatonina ter epigenetske spremembe, ki vodijo v neustrezen imunski odziv ter odpornost na insulin in debelost. Vsi ti dejavniki prispevajo k razvoju najrazličnejših obolenj.

    Ne samo, da hormon melatonin zavira razmah široke palete rakavih celic, ampak tudi sproža njihovo samouničenje ter preprečuje oskrbo tumorjev s krvjo in s tem njihovo pospešeno rast (angiogenezo).

    Nadalje raziskave kažejo na povezavo med delom v nočni izmeni in povišanim tveganje razvoja raka na dojki, prostati, debelem črevesju in limfomom, kakor tudi debelosti in diabetesa.

    Več informacij: Slabo spanje

    Zaključek?

    Spoštujte svoj cirkadijski ritem: spanec je ključen za optimalno zdravje – tudi, če se prehranjujete, rekreirate in učinkovito obvladujete stres skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®!

    Zagotovite si torej dovolj kakovostnega spanja v popolni temi (nekateri hormoni, ki so nujni za pravilno regeneracijo telesa, se izločajo samo v popolni temi) na temperaturi med 15,5 in 20°C; spite sami v svoji sobi, iz katere ste odstranili VSE motnje (svetloba; zvok; vonjave; prisotnost ljudi, živali, plesni; geopatsko sevanje, WiFi, GSM, radio, električne budilke in druge naprave, ki ustvarjajo elektromagnetna polja; itd.) – s tem namreč zagotovite nemoteno uglaševanje na lastno esenco, kar je ključno zlasti med 23. in 3. uro ponoči, ko se organizem čisti in regenerira. Najmanj eno uro pred spanjem izklopite TV, GSM, računalnik in podobne naprave; pojdite spat najkasneje do 23. ure, zjutraj pa se izpostavite močni (sončni) svetlobi.

    In potem so tu še vitamini, predvsem D3, C, B15 in B17.

    Vitamin D3: razlika med tem, kdo ozdravi in kdo umre

    Vedno več raziskav jasno kaže, da je raven vitamina D3 (kolikalciferola) neposredno povezana z izraženostjo cca. 3000 genov, ki imajo bistven vpliv na delovanje imunskega sistema.

    V praksi se je izkazalo, da je prav raven vitamina D3 v telesu pokazatelj, ki s precejšno mero zanesljivosti napoveduje, kdo od obolelih [n.pr. za rakom] bo okreval in kdo ne.

    Ustrezna raven vitamina D3 v telesu se meri z laboratorijskim testom krvi D3 25(OH). Optimalna raven vitamina D3 25(OH) je med 50 in 70 ng/ml, v primeru raka ali kardiovaskularnih bolezni pa mora biti med 70 in 100 ng/ml (za pretvorbo v nmol/l se navedene vrednosti v ng/ml pomnožijo z 2,5).

    Ljudje, pri katerih je raven vitamina D3 nižja od optimalne, imajo ne samo bistveno večje možnosti za diabetes, visok pritisk in druge kardiovaskularne bolezni, rakava obolenja, degenercijo živčevja in s tem povezanih degenerativnih bolezni, ampak je pri njih tudi verjetnost umrljivosti iz kateregakoli razloga kar trikrat večja.

    Optimalno raven vitamina D3 najlažje dosežemo s sončenjem čim večje površine kože okoli poldneva, ko je intenzivnost žarkov UVB, ki spodbujajo sintezo melanina in vitamina D3, največja. Za sintezo vitamina D3 pa je zelo pomembno tudi uživanje hrane, ki vsebuje veliko žvepla, kakor tudi rib, mesa in jajc eko pašnih živali.

    Načelno človek samo za vzdrževanje ustrezne ravni D3 potrebuje 35 IU D3 na 0,45 kg telesne teže na dan. Če tehtate 60 kg, torej potrebujete najmanj 4500-5000 enot vitamina D3 dnevno, kar je desetkrat več od uradno priporočene doze.

    V Sloveniji (zemljepisna širina 46°) nas žarki UVB dosežejo samo v času od 5. aprila do 5. septembra. V odsotnosti UVB je treba ustrezno raven D3 v telesu vzdrževati z dopolnili, po možnosti v kombinaciji z vitaminom K2 (PhytoD2ooo). [Opomba: ustreznost in doziranje vseh dopolnil obvezno redno preverjajte z bioresonanco.]

    Več informacij:

    Vitamin D3 med drugim vpliva na razvoj raka, avtoimunskih bolezni, bolezni srca in ožilja, debelost, demence in drugih bolezenskih stanj

    Liposferični/liposomalni vitamin C: še učinkovitejši od intravenoznega

    Ne samo pri raku, ampak pri praktično vseh obolenjh, zastrupitvah in tudi pri poškodbah DNK in epigenetskega preprogramiranja genov za zdravje in dobro počutje, se je še bolj kot intravenozni izkazal liposferični vitamin C v zelo visokih dozah (v hudih primerih cca. 6000 mg na dan ali celo več). Več o tem, in kako si lahko kar sami doma pripravite to univerzalno zdravilo, si lahko preberete tukaj.

    Vitamina B15 & B17

    Ko smo že pri vitaminih in raku, nikakor ne smemo mimo vitaminov B15 in B17. Več o tem, kako močno orožje se skriva v mareličnih jedrcih, si lahko preberete tukaj.

    Za naročanje vašega nutrigenomičnega profila® z GenoTipom® vključno z ustreznim ortogenomičnim programom® optimalne prehrane, vadbe, obvladovanja stresa in strategij za wellness za vse življenje glede na nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info še danes.

    Opomba: Informacije v tej objavi, na tej spletni strani in v nutrigenomičnem profilu® niso namenjene diagnostiki, preprečevanju ali zdravljenju nobene bolezni. V tovrstne namene se vedno posvetujte z ustrezno usposobljenim strokovnjakom s področja zdravstvenega varstva.


    Več informacij s področja epigenetike

    Epigenetska usoda: zunanji vplivi na izraženost genov

    Arhiv preteklih objav “Najnovejše s področja epigenetike”


    Nazaj na vrh


    Nazaj na vrh