28-10-2013

ZASTRUPLJANJE IN RAZSTRUPLJANJE: "Jajčka" in druge psihopatsko-parazitske pogruntavščine

UPORABNI RECEPTI

"Jajčka" in druge psihopatsko-parazitske pogruntavščine

V resnici lahko človek samo strmi nad genialno strategijo, taktiko in pristopi, ki jih praktično brez premora izvaja parazit v vseh svojih pojavnih oblikah v tem realmu, da si zagotovi svoj vsakdanji "kruh". Ne glede na to, kaj stori ali česa ne stori človek, parazit vedno znova sabotira in sprevrže vsa človekova prizadevanja in ustvarjalne stvaritve za svoje namene. Stvar je v bistvu zelo preprosta: parazit svoje zamisli predstavi s stališča boljšega izkoristka, praktičnosti, ekspeditivnosti, večje produktivnosti, cenovne dostopnosti in tako naprej, pri čemer človek gladko spregleda dolgoročne posledice predlaganih pristopov.

Vsi pristopi in ukrepi, ki jih uvaja, zagovarja, podpira in promovira sistem, bi morali biti človeku a priori sumljivi, saj se v praksi vedno znova izkaže, da so rezultati v korist parazitu in v škodo človeku.

Za odpravljanje škode, ki jo s takim pristopom ustvarja, parazit človeku predlaga in preko človc uvaja nove in nove "rešitve", ki ne samo, da problema ne rešijo, ampak eksponencialno povečajo vse težave: od (po možnosti polnozrnatih) žit, soje, rastlinskih olj in margarin (ki vodijo v diabetes, debelost, avtoimunske in druge bolezni), do blokatorjev protonske črpalke, kortikosteroidov, statinov in antibiotikov, ki jih zdravniki delijo kot bonbone (in z enakimi posledicami), pa tudi vseh tehničnih izumov z elektriko, vodovodno napeljavo, kanalizacijo, telefonijo (in s tem povezanimi – v originalno zasnovanih verzijah odsotnimi – primarnimi in sekundarnimi strupi za človeka in okolje ter toksičnim sevanjem) vred – parazit vedno najde vsestransko uničujoč, zelo drag in (za svoje namene) izjemno učinkovit odgovor na vse izzive.

Na ta način človek postopma zapade v kronični stres, s čimer avtomatično postane stroj za proizvodnjo hrane za luno oziroma generator nizkofrekvenčnih čustev. V takem stanju ni sposoben več niti konstruktivnega kritičnega mišljenja niti ustvarjalnosti, ampak je samo še pasivni sprejemnik in uporabnik neštetih parazitovih pogruntavščin, ki človeka vodijo v vedno večjo anosognostičnost, trpljenje in nemoč. Na ta način postaja človek vse bolj odvisen od psihopatsko-parazitskih sistemov, ki jih v tem realmu vzpostavlja parazit "za narodov blagor". Ti sistemi so izrecno zasnovani tako, da človeka že od zibelke naprej dosledno in sistematično omejujejo, vzgajajo, izobražujejo, vodijo, nadzorujejo, molzejo in ga na koncu spremenijo v človco, ki nato s tem postopkom samoupravno nadaljuje vse do groba.

Parazitsko-psihopatski sistem ustvarja okolje, v katerem z roko v roki z vedno bolj razbohotenim javnim sektorjem (ki je že po definiciji parazitske narave, saj se financira iz žepa produktivnih davkoplačevalcev), uspevajo najrazličnejši goljufi in brezvestneži, ki se slej ko prej prebijejo na vplivne položaje, s katerih dirigirajo vse nadaljnje dogajanje.

V preteklosti je bil ta problem bistveno bolj prisoten v tistih delih sveta, za katerega je značilna panjska organiziranost družbe, v kateri je posameznik brezpredmeten, etika pa zelo vprašljiva: bolj, ko gremo proti vzhodu, bolj cilj opravičuje sredstva.

Japonska, na primer, vztrajno ignorira problem radioaktivnega onesnaženja iz Fukušime, ki se počasi, a nezadržno, širi po celotnem planetu.

Celotna Kitajska je tako hudo onesnažena s toksičnimi industrijskimi odpadki, težkimi kovinami, pesticidi, herbicidi in drugimi kemikalijami, da od tam ni priporočljivo uvažati nobene hrane, dopolnil, zdravil, kozmetike, izdelkov za nego telesa, tekstila, obutve in sploh nobenega materiala ali izdelkov, ki pridejo v stik s telesom. To velja tudi za tisto blago, ki je opremljeno z eko certifikatom.

Dandanes pa se tudi zahodni svet vrtoglavo hitro približuje temu stanju. In seveda: iz držav, katerih pravni sistemi otežujejo neposredne kršitve okoljskih, zdravstvenih in drugih standardov, podjetni posamezniki prenesejo proizvodnjo in/ali nabavo v države, ki imajo bistveno manj tovrstnih predsodkov, nato pa od tam robo izvozijo nazaj v tiste države, ki tako prakso na videz obsojajo in je na domačih tleh ne dovolijo, v praksi pa kakovosti uvoženih proizvodov zaradi svojih širših politično-finančnih interesov ne preverjajo. Tako je volk sit in koza cela – vsaj, kar zadeva parazita in njegovo prikrito globalno nadvlado, ki nima nobene nacionalne, ideološke ali religiozne pripadnosti.

Ko gre za hrano, so poleg industrijsko usmerjenega kmetijstva (ki je že samo po sebi prava okoljska katastrofa in čigar glavni in stranski proizvodi so za človeški organizem v najboljšem možnem primeru nekoristni, v najslabšem pa skrajno toksični), glavna orodja parazita živilska industrija in pa izdelovalci posode, pribora, pripomočkov, kuhinjskih strojčkov in drugih naprav za pripravo, kuhanje, peko, shranjevanje in strežbo hrane.

V ilustracijo si zadevo poglejmo na preprostem primeru jajc.

Jajca: kako iz popolne hrane narediti povzročitelja najrazličnejših bolezni

Kakor si lahko preberte v objavi o jajcih, bi za človeka pravzaprav težko našli popolnejši vir esencialnih hranil v biorazpoložljivi obliki. Prav zato ne preseneča, da smo zadnjih nekaj desetletj na eni strani deležni sistematične demonizacije uživanja jajc, na drugi pa priča načrtne vzreje živali za človeško potrošnjo na načine, ki so v popolnem nasprotju z nihovim naravnim načinom prehrane in življenja, kar zagotavlja, da se ne samo jajca, ampak čisto vsi prehrambni proizvodi teh živali, iz hrane spremenijo v strup.

Od (lažnih) groženj z visokim holesterolom in srčno-žilnimi boleznimi (za drastično zmanjšanje potrošnje jajc, ki v resnici krepijo telo in ga ščitijo pred boleznijo), pa do zastrupitve s salmonelo (za zagotavljanje uživanja jajc na načine, ki naredijo jajca za telo resnično problematična) – parazit na vsakem koraku potvarja in sprevrača resnico tako, da povzroči človeku kar največ škode, trpljenja in posledično odtekanje energije, ki jo nato posesa kot vampir.

In za vsak primer, da to ne bi bilo dovolj, so tu še ponarejena jajca, umetna jajca in toksični modelčki za kuhanje jajc.

Ponarejena jajca

Že dlje časa je znano, da je hrana s Kitajske vse kaj drugega kot varna, in da človek nikoli ne ve, kaj pravzaprav kupuje: spomnimo se samo kontaminirane formule za dojenčke in eksplozivnih lubenic. Zdaj pa so se na trgu pojavila tudi ponarejena kokošja jajca.

Uporabljene sestavine so seveda vse kaj drugega kot priporočljive za človeško potrošnjo – celo po Kitajskih standardih.

Umetna jajca

Med novejšimi dosežki zahodne živilske industrije, ki je uspela v praktično vse svoje proizvode spraviti ogromne količine prečiščenega sladkorja (zlasti sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze) in natrijevega klorida, ki človeka zasvojijo bolj kot kokain ali heroin, ter za imunski sistem in hormonski sistem naravnost uničujočih nefunkcionalnih beljakovin iz pšenice, koruze, soje ter rastlinskih maščob s spremenjeno strukturo, so takoimenovana umetna jajca, ki naj bi nadomestila prava jajca v majonezi, pecivu in drugi industrijsko pripravljeni hrani. V bistvu gre za jajčni nadomestek iz rastlinskih virov:

MailOnline je preizkusil majonezo in čokoladne piškote, pripravljene z jajčnim nadomestkom. Oboje je imelo natanko tak okus, kot bi človek pričakoval; prav tako niti v videzu niti niti v teksturi ni bilo opaziti nobene razlike od majoneze in piškotov, pripravljenih iz jajc. In ne samo to: "umetna" majoneza se je marsikomu zdela celo še boljša od "prave".

V čem je torej problem?

Tako kot vedno je hudič v detajlih oziroma v časovnem zamiku hudih in zelo težko popravljivih posledic uživanja beljakovin in maščob rastlinskega izvora za človekovo zdravje; več o tem si lahko preberete v objavah Gluten, lektini, prolamini, aglutinini: hujšanje, debelost, diabetes in druge zdravstvene težave – vpliv nefunkcionalnih beljakovin na prebavo, presnovo in imunski sistem in Maščobe (gl. zlasti Znana in manj znana dejstva o oljih in maščobah).

Toksična "jajčka"

Eden novejših zahrbtnih izumov parazita na področju posode za pripravo hrane so modelčki za kuhanje jajc. Prodajalci pri promociji poudarjajo prednosti kuhanja jajc v plastičnem modelčku, iz katerega se kuhano jajce preprosto prestavi na krožnik. Že na prvi pogled je očitno, da si človek na ta način lahko prihrani nadležno odstranjevanje lupine ter posledični nered in packarijo; dodatno se tak način priprave obnese predvsem v naslednjih primerih:

  • kadar imamo jajce že razbito in ga zaradi tega ne moremo skuhati v lupini;
  • kadar nameravamo jajce (v celoti ali delno) pojesti kasneje ali ga vzeti s sabo kot prigrizek (n.pr. v službo, na pot, za piknik...), in je zato pomembno, da ostane zaščiteno pred morebitno kontaminacijo (to pride v poštev tudi, kadar v modelu skuhamo samo beljak, ki mu naknadno dodamo surov rumenjak);
  • kadar želimo za obogatitev vonja in okusa surovemu jajcu pred kuhanjem dodati različne začimbe, zelišča, sir...

Skratka – z osnovnim konceptom kuhanja jajc v modelčkih ni popolnoma nič narobe: človek si prihrani čas in težave, hkrati pa razvija še svojo kulinarično ustvarjalnost. Problem je v tem, da parazit gladko prikrije, da umetna masa, iz katere so izdelani modelčki, ni inerten material. Kaj to pomeni?

Ko pojeste jajce, kuhano v modelu iz umetne mase (ali drugega neinertnega materiala), hkrati pojeste tudi številne xenobiotične molekule, ki na različne načine zastrupljajo vaš organizem – od obremenitve jeter in drugih organov razstrupljanja do nalaganja toksinov v maščobnem tkivu do motenj v delovanju hormonskega sistema – kar lahko sčasoma povzroči najrazličnejša, tudi smrtno nevarna obolenja.

Ob tem je potrebno upoštevati tudi, da motilci hormonskega sistema povzročijo večje težave, če se v telo izločajo v zelo majhnih količinah – kar je seveda primer pri uporabi vseh vrst posod za kuhanje iz neinertnih xenobiotičnih materialov. Zakonodaja glede "varnih ravni" je bila napisana s klasičnega vidika, kjer velja "višja ko je raven, večja je škodljivost". Pri motilcih hormonskega sistema je stvar ravno obratna, kot si lahko preberete v marsikateri objavi v seriji Epigenetske novice, se posledice v nekaterih primerih pokažejo šele v tretji generaciji potomcev. Seznam najbolj problematičnih motilcev hormonskega sistema si lahko ogledate tukaj.

Modelček je narejen iz plastične mase: že njegova proizvodnja je torej človekovemu zdravju škodljiva; ko odsluži svojemu namenu, se pridružti goram toksičnih, biološko nerazgradljivih odpadkov, ki nato še stoletja zastrupljajo naš planet in vse njegove prebivalce.

Tudi, če ste uporabili jajce eko pašnih živali, ki so bile deležne svojemu nutrigenomičnemu profilu ustrezne prehrane in življenjskega okolja (in ki niso uživale krme, ki morda ne bi bila skladna z vašim nutrigenomičnim profilom in bi vam zaradi tega jajce lahko povzročilo težave), ste se s takim jajcem zastrupili v najboljši veri, da se prehranjujejte zdravo.

Na srečo pa je ČLOVEK za oba problema – kuhanje jajc brez packarije in zdrav način prehrane za vas – že našel rešitev: za kuhanje jajc so tu že vse od viktorijanskih časov porcelanasti lončki Royal Worcester, kar zadeva zdravo prehrano in življenjski slog, ki sta v vašem (in ne v parazitovem) interesu, pa je že kar nekaj let na voljo nutrigenomični profil®.

Poleg številnih pojasnil in vašemu fiziološkemu ustroju prilagojenih priporočil v zvezi s prehrano, vadbo in obvladovanjem stresa ter strategij za wellness za vse življenje, nutrigenomični profil® med drugim vsebuje tudi vaši genetski in epigenetski zasnovi ustrezen, zelo specifičen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil za posamične vrste mesa, perutnine, rib, maščob rastlinskega in živalskega izvora, stročnic, oreškov in semen, sadja, škrobne in neškrobne zelenjave, čajev, sokov in drugih pijač, začimb in zelišč, z logiko prepovedi oz. koristnosti vsakega živila ter priporočenimi količinami, kombinacijami, pripravo, načinom uživanja, porcijami in vzorcem jedilnika vred.

Navodila za mehko kuhana/poširana jajca v porcelanu najdete v objavi Jajca kot najbolj koncentriran vir življenjsko pomembnih maščob, beljakovin, vitaminov, mineralov, antioksidantov in drugih hranil.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila®, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


19-10-2013

ZASTRUPLJANJE IN RAZSTRUPLJANJE

Vse bolezni se začno v prebavilih: verižna reakcija, ki vodi v zastrupljenost, alregične in avtoimunske reakcije, degeneracijo in kronična obolenja

Ko gre za zastrupljanje organizma, večina najprej pomisli na okoljske toksine kot na primer onesnažen zrak, cigaretni dim, amalgam, živo srebro in druge težke kovine, azbest, plastiko. Toda dejansko se negativna spirala degeneracije in bolezni najpogosteje začne v vaših prebavilih – s hrano, ki jo uživate.

Kadarkoli vaš prebavni sistem zaradi takega ali drugačnega razloga ni sposoben pravilne razgradnje zaužitih živil, se v prebavilih ustvarijo toksini.

Gnijočim funkcionalnim in nefunkcionalnim beljakovinam in fermentirajočim sladkorjem in drugim ogljikovim hidratom ter toksičnim izločkom bakterij in gliv, ki jih razgrajujejo, ker vi nimate (dovolj) ustreznih prebavnih sokov, se pridružijo še stresni hormoni in antibiotiki v raznih živalskih proizvodih, pesticidi in herbicidi, konzervansi, arome, barvila, ojačevalci okusa in drugi E-ji, težke kovine, plastika in drugi okoljski strupi in kontaminanti v živilih, ostanki farmacevtskih preparatov in dopolnil k prehrani, ki jih jemljete, in seveda še cela paleta vašemu organizmu sovražnih bakterij, virusov, gliv, plesni in drugih parazitskih organizmov, ki so še kako prisotni v praktično vsaki hrani.

In če mislite, da predstavlja redna prebava (pa magari s klistiranjem, magnezijem ali drugimi pomagali, če ne gre drugače) učinkovito rešitev problema, imate samo delno prav.

Kadar so prebavne stene na eni strani izpostavljene lektinom, aglutininom, prolaminom in drugim snovem ter organizmom, ki reagirajo z antigenom vaše krvne skupine, na drugi pa toksinom, ki razjedajo sluznice in tkiva, je zaradi degradacije resic v tankem črevesju sposobnost pravilne absorpcije hranil močno okrnjena; posledica je podhranjenost.

Z drugimi besedami, vaše telo ne dobi dovolj snovi, ki jih potrebuje za zdravo delovanje. Ta problem skušajo možgani rešiti tako, da ustvarijo dodatno lakoto – se pravi, zahtevajo vnos nove in nove hrane, kar vodi v prenajedanje in s tem v dodatno obremenitev že tako preobremenjenega prebavnega sistema.

Rezultat?

Kronična vnetja in zastrupljenost prebavil. Da bi bil problem še večji, se vsi toksini v prebavilih niti slučajno ne izločijo z blatom, ampak v precejšnji meri obremenijo žolčnik.

Toda to še ni vse: zaradi stanjšanih sluznic in poškodovanih črevesnih sten se hkrati prepustnost črevesja za nepopolno prebavljeno hrano in različne toksične snovi, ki v krvi nimajo česa iskati, močno poveča. To pa je recept za alergije in avtoimunske bolezni.

Iz prebavil se toksini, ki se ne izločijo z blatom, vsrkajo v kri, ki jih odplavi v jetra. Jetra so življenjsko pomemben in zelo kompleksen organ, ki opravlja več kot 300 funkcij, vključno z odstranjevanjem strupov iz telesa.

Tako kot vse na tem svetu imajo tudi jetra omejene kapacitete. Ta omejitev – tako v smislu (ne)sposobnosti sinteze specifičnih encimov za razgradnjo posamičnih strupov kakor tudi v ravni sintetiziranih encimov – je na eni strani pogojena z vašim nutrigenomičnim profilom, na drugi pa s trenutnim stanjem organizma. In kadar pride do preobremenitve zaradi kronične izpostavljenosti toksinom, se "filter" zamaši; toksini se ne izločijo, ampak se začno kopičiti v telesu.

Del toksičnega bremena lahko prevzamejo drugi organi razstrupljanja – ledvice, pljuča in koža – in ga izločijo prek urina, izdihanega zraka in potu. Preostanek zaide v krvni obtok in sproži verižno reakcijo.

Preko krvi se namreč toksini raznesejo po vsem telesu, pri čemer se tipično "parkirajo" v tistih tkivih in organih, ki so v vašem konkretnem organizmu najšibkejši.

Toksične snovi se v tkivih kopičijo nenehno in veliko hitreje, kot jih je telo sposobno sproti odstraniti. Kjerkoli so prisotne, uničujejo sposobnost proizvodnje celične energije, motijo sintezo hormonov in encimov ter spravljajo organizem v stanje kroničnega stresa, v katerem zlahka postane žrtev praktično katerekoli bolezni. Tipični simptomi?

  • vse večja debelost in/ali celulit
  • starostne oz. jetrne pege, znamenja, ekcemi in druge reakcije na koži
  • hormonsko neravnovesje
  • kronična utrujenost
  • presnovne motnje, kot na primer diabetes ali hipo/hipertiroidoza
  • palpitacije, aritimija in druge motnje v srčnem utripu
  • arterioskleroza, visok krvni pritisk in druge kardiovaskularne bolezni
  • odpoved jeter ali ledvic
  • mišična atrofija, mišična šibkost, bolečine v mišicah in sklepi
  • bolečine v sklepih, slaba gibljivost, putika, protin, artritis, artroza...
  • osteopenija, osteoporoza
  • tanki, lomljivi, razcepljeni, izpadajoči itd. lasje
  • ciste in tumorji, vključno z rakavimi obolenji

In še bi lahko naštevali.

Med tem toksini nezadržno nadaljujejo svojo uničevalno pot. Zadnja postaja: hrbtenjača, živčni sistem, možgani. Znaki vključujejo bolečine v hrbtu, zakrčene mišice in kite, neobčutljivost in mravljinci v rokah in nogah, išijas in druge bolečine v živcih, glavoboli in migrene, "megla" v možganih, slab spomin, zmanjšano sposobnost koncentracije, depresijo... in seveda, kadar je telo zastupljeno, možgani niso sposobni opravljati niti svojih osnovnih funkcij – kaj šele, da bi se lahko lotili učinkovitega reševanja problema v njegovem bistvu!

Drugače povedano: v zastrupljenem stanju gre zdrava pamet v izgnanstvo, iz katerega se sama od sebe nikoli ne vrne. Človek pozabi na osnovno pravilo:

Uživanje hrane, ki ni prilagojena vašemu fiziološkemu ustroju, je približno tako, kot bi v dizelski motor nalivali bencin: naj bo samo po sebi še tako kakovostno, napačno gorivo ne omogoča optimalnega delovanja motorja, povzroča pretirano obrabo in drugo škodo, in ga slej ko prej uniči.

Če poenostavimo:

Nutrigenomični profil je zakon, ki ga kršite na lastno odgovornost. Posledice lahko pripišete izključno sami sebi.

In kaj so te posledice?

Zgoraj opisana verižna reakcija se slej ko prej spremeni v negativno spiralo.

Dobra novica je, da temu lahko naredite konec:

Ker se vse skupaj začne s slabo prebavo in toksini v prebavilih, je to točka, kjer se vse skupaj tudi konča.

Kako izboljšati prebavo, razstrupiti telo in telesu omogočiti, da popravi nastalo škodo?

Vaš nutrigenomični profil® predstavlja trdno osnovo za izbiro vašemu organizmu simbiotičnih živil in dopolnil, ritem prehrane, vadbo in življenjski slog, ki

  • minimizira vašo izpostavljenost za vaše telo neprebavljivim ali kako drugače toksičnim živilom, mikroorganizmom, dejavnostim, navadam in drugim dejavnikom, ki vam uničujejo organizem; in

  • podaja številna praktična priporočila in strategije za optimalno telesno težo, zdravje in dobro počutje.

Poznavanje vašega nutrigenomičnega profila® in informacije, ki iz tega izhajajo, vam torej lahko pomagajo do boljšega zdravja in počutja, bistveno olajšajo optimizacijo telesne teže, vas zaščitijo pred boleznijo in odločilno prispevajo k rehabilitaciji že okvarjenih oziroma poškodovanih celic.

In čeprav je res, da nikoli ni povsem prepozno, je resnica tudi, da manjša ko je škoda, lažje jo je popraviti.

Zakaj bi odlašali do takrat, ko simpotmov ne morete več obvladati in vam vse skupaj začne uhajati iz rok? Ko postanejo bolečine v trebuhu, krvave driske (ali pa kronično zaprtje), kožni izpuščaji in razjede, migrene (in tako naprej) vaši vsakdanji spremljevalci? Ko za vsako malenkost izgubite živce? Ko ste vso zimo magnet za prehlad, gripo, angino? Ko brez kihanja ne morete več niti obrisati prahu v stanovanju niti se sprehoditi na prostem? Ko ne morete več živeti brez insulina? Ko kakovost vašega življenja (da o spolnosti sploh ne govorim!) pade pod vsako kritiko? Ko je telo zastrupljeno in podhranjeno, hkrati pa nima več hormonov, ki so potrebni za učinkovito obnovo tkiv?

Olajšajte si življenje: naročite svoj nutrigenomični profil® in začnite s sanacijo stanja še danes!

Poleg številnih pojasnil in vašemu fiziološkemu ustroju prilagojenih priporočil v zvezi s prehrano, vadbo in obvladovanjem stresa ter strategij za wellness za vse življenje, nutrigenomični profil® med drugim vsebuje tudi vaši genetski in epigenetski zasnovi ustrezen, zelo specifičen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil za posamične vrste mesa, perutnine, rib, maščob rastlinskega in živalskega izvora, stročnic, oreškov in semen, sadja, škrobne in neškrobne zelenjave, čajev, sokov in drugih pijač, začimb in zelišč, z logiko prepovedi oz. koristnosti vsakega živila ter priporočenimi količinami, kombinacijami, pripravo, načinom uživanja, porcijami in vzorcem jedilnika vred.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila®, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


09-10-2013

ZASTRUPLJANJE IN RAZSTRUPLJANJE

Acidoza in alkaloza: pH organizma in nutrigenomični profil®

Med vprašanji, ki mi jih zastavljajo naročniki nutrigenomičnega profila®, se neredko znajde zakisanost organizma – zlasti pri tistih profilih in trenutnih stanjih organizma, ki diktirajo poudarjeno uživanje beljakovin in maščob živalskega izvora. Naravnost ironično je, kako nevarnost zakisanosti tipično najbolj skrbi vegetarijance, vegane in vse, ki jih je "zdrava" prehrana z visoko vsebnostjo (polnozrnatih) žit, sadja, stročnic ter margarin za zniževanje holesterola in "rastlinskih" olj pripeljala v stanje preobremenjenega žolčnika in trebušne slinavke, črevesnih glivic, večnih borb s telesno težo, alergij, ulcerativnega kolitisa, luskavice, artritisa, motenj v delovanju žleze ščitnice in drugih avtoimunskih bolezni, odpornosti na insulin in na rob diabetesa ter drugih težav. Skratka, v stanja, ki so jasen izraz zastrupljenosti oz. zakisanosti organizma.

Ne glede na to, da je povsem očitno, da je z njihovo prehrano nekaj narobe, pa tovrstni naročniki prej ko ne (vsaj na začetku) trmasto vztrajajo, da ne bodo uživali niti mesa niti maščob živalskega izvora, češ da jim bo to zakisalo organizem! V dokaz tipično navajajo celo vrsto avtoritet in povezav na razne objave na spletu, namesto da bi se zamislili nad tem, kako je mogoče, da so se kljub upoštevanju njihovih priporočil znašli v tako bednem (t.j. zakisanem) stanju.

Kot vedno, kadar ima človek opravka z anosognostiki (se še spomnite šole hujšanja?), je vsa logika bob ob steno in niti množica nazornih in neizpodbitnih argumentov jih ne prepriča, da je resnica ravno obratna, kot so si namislili.

In kaj je resnica?

Resnica je predvsem to, da so vplivi posamičnih vrst živil samih po sebi na pH organizma močno precenjeni.

V splošnem je mogoče bistvo tega, kar si velja zapomniti, strniti na naslednje:

  • Uživanje hrane neposredno vpliva na pH urina in pH sline, ki pa nista merodajen pokazatelj pH telesa, ampak kažeta zgolj trenutno obremenitev organov razstrupljanja.
  • Uživanje hrane nima neposrednega vpliva na pH krvi, ki je dejansko merilo zakisanosti (oz. prenizke ravni kisika) ali alkalnosti (oz. previsoke ravni kisika) tkiv v organizmu. Drugi pomembni pokazatelji preskrbe s kiskom med drugim vključujejo presnovo dušikovega oksida, raven kisika in ogljikovega dioksida v krvi, sečno kislino ter oksidacijski stres (razmerje med antioksidanti in prostimi radikali).
  • pH krvi pod 7,35 (acidoza) ali nad 7,45 (alkaloza) v prvi vrsti kaže na probremenitev organov razstrupljanja, zlasti na kompromitirano ledvično funkcijo. Smrt nastopi pri pH pod 6,8 ali nad 7,8.
  • Acidoza (t.j. presežek prostih radikalov v primerjavi z antioksidanti) je dandanes neprimerno pogostejša kot alkaloza (t.j. presežek antioksidantov v primerjavi s prostimi radikali). Gre za to, da velika večina ljudi v zahodnem svetu živi v naravnost grozljivo toksičnem okolju in tipično uživa hranil osiromašeno, industrijsko pridelano in pripravljeno hrano z nizko vsebnostjo življenjsko pomembnih mineralov, vitaminov, antioksidantov, encimov na eni strani, in visoko vsebnostjo toksičnih oblik ogljikovih hidratov, toksičnih oblik maščob in nefunkcionalnih beljakovin na drugi. Vsi tovrstni toksini povzročajo oksidacijski stres, ki vodi v acidozo. Nekaj primerov:
    • Industrijsko rejene živali so deležne svojemu epigenetskemu ustroju enako neustrezne prehrane in življenjskega sloga, in imajo zaradi tega zastrupljen (zakisan) organizem: meso, jajca, mleko, mlečni izdelki in druga živila, pridobljena od takih živali, so prav tako strupeni.
    • Vse trans maščobe (segreta olja rastlinskega izvora, hidrogenizirane in delno hidrogeniziranje maščobe) in maščobne kisline omega 6 v telesu povzročajo oksidacijski stres, ki se kaže kot vnetja.
    • Antihranila, kot so fitati in zlasti fitinska kislina, saponini, oksalati in zlasti oksalna kislina v žitih, stročnicah, oreških in semenih, zelenjavi, sadju iz telesa črpajo minerale, potrebne za nevtralizacijo njihovih učinkov, otežujejo asimilacijo vitalnih hranil, obremenjujejo jetra.
    • Vsi ogljikovi hidrati (iz žit, sadja, škrobne zelenjave, sladkorja, alkohola…) ki jih ne pokurimo neposredno, se v telesu neizogibno spremenijo v »kis«. V tem smislu je najbolj zahrbtna fruktoza in živila z visoko vsebnostjo fruktoze.
    • Vsa denaturirana (npr. konzervirana, z mikrovalovi ali sevanjem obdelana) in v kisu vložena živila obremenjujejo prebavni in presnovni sistem ter povečujejo raven prostih radikalov v telesu.
    • Vsa industrijsko pripravljena hrana in pijača, vključno s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, zastrupi (zakisa) organizem.
  • Tudi, če bi človek užival samo tisto hrano, ki alkalizira organizem, je hkrati izpostavljen toliko toksičnim (okoljskim) dejavnikom, ki na organizem delujejo acidno (kislo), da je alkaloza tudi v takih primerih prej izjema kot pravilo.
  • V nasprotju s splošnim prepričanjem meso samo po sebi ne zakisa organizma, ampak alkalizira mišična tkiva. Toda pri prenizki ravni želodčne kisline in drugih prebavnih sokov (dispepsija kot funkcija nutrigenomičnega profila ali trenutnega stanja organizma) pride do zakisanosti prebavil od uživanja mesa zaradi nesposobnosti njegove prebave.
  • Vsa slabo prebavljena in neprebavljena hrana (vključno z zelenjavo) postane hrana za parazitsko črevesno floro (bakterije gnitja, glivice, plesni…), ki s svojimi izločki zastruplja (zakisa) organizem in s tem ustvarja pogoje za razvoj praktično vseh bolezni.
  • Sposobnost razgradnje posamičnih živil, okoljskih toksinov in toksičnih stranskih produktov prebave in presnove, kakor tudi izločkov sovražne črevesne flore in drugih parazitsko usmerjenih mikroorganizmov, je funkcija posameznikovega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.
  • Predhodna obdelava (n.pr. fermentacija; mariniranje; toplotna obdelava kot npr. pasterizacija, kuhanje, peka...) lahko močno spremeni zahtevnost razgradnje (prebavo, presnovo) in s tem načelno toksičnost ali netoksičnost marsikatere hrane. Povečana zahtevnost razgradnje tipično pomeni večjo stopnjo zakisanosti organizma. Praktično vsa živila (žita, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, stročnice, sadni in zelenjavni sokovi, gobe, krompir, meso, ribe…) imajo različno toksičnost, če jih zaužijemo v njihovem naravnem stanju ali po predhodni obdelavi.
    • Fermentacija in mariniranje zmanjša ali poveča toksičnost neke hrane glede na uporabljene pospeševalce razgradnje (bakterije, glive, encimi, kisline, soli, začimbe, zelišča…) in njihovo kompatibilnost s posameznikovim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.
    • Ko gre za toplotno obdelano hrano, so v prednosti počasni acetilatorji, ki imajo neprimerno večjo encimsko sposobnost razgradnje temeljito kuhane in pečene hrane (zlasti mesa in rib) kot hitri acetilatorji.
    • Ko gre za presno prehrano, so v prednosti hitri acetilatorji, ki imajo neprimerno večjo encimsko sposobnost razgradnje presne hrane (zlasti surovega mesa in rib) kot počasni acetilatorji.
    • Marsikatero živilo, ki je označeno kot Š1/Š2/Š12 za vaš nutrigenomični profil®, postane s toplotno obdelavo še bistveno bolj obremenjujoče za imunski sistem, kar poveča njegovo toksičnost.
  • Sočasno uživanje živil (t.j. različne kombinacije hrane; dodajanje zelišč, začimb, žolce) pri istem obroku lahko bistveno spremeni (poveča ali zmanjša) zahtevnost razgradnje (prebavo, presnovo) marsikatere hrane, kar lahko poveča ali zmanjša njeno načelno toksičnost.
    • Živila, ki so označena kot Š1/Š2/Š12 za vaš nutrigenomični profil® obremenijo imunski sistem in posledično zastrupijo organizem ne glede na to, ali jih zaužijete samostojno ali v kombinaciji z drugo hrano. Pri obremenjujočih kombinacijah se lahko njihova toksičnost še bistveno poveča.
  • Vsi toksični dejavniki v organizmu povzročajo stres: hrana/pijača/kozmetika Š1,Š2,Š12,#,–; glivice, plesni, bakterije gnitja in druga nesimbiotična črevesna flora, razne okužbe; motilci hormonskega sistema; stresni hormoni; nizkofrekvenčno elektromagnetno sevanje električnih naprav/GSM/WiFi; radioaktivni delci; težke kovine; pesticidi in herbicidi; xenobiotiki; sladila, umetna sladila ter razne kemikalije vključno s konzervansi, aromami, ojačevalci okusov, barvili v živilih; farmacevtski preparati (npr. antibiotiki, antimikotiki, kortikosteroidi, sintetični hormoni in hormonska kontracepcija, protibolečinska in protivnetna sredstva…) in tako naprej; seznam še zdaleč ni popoln!
  • Psihični in fizični stres na različne načine obremenjuje organizem (prebavni, imunski, živčni, hormonski sistem…) in posledično zmanjšuje sposobnost učinkovitega razstrupljanja prek črevesja, jeter, ledvic, kože, pljuč. Ob preobremenitvi ledvic slednje niso več sposobne učinkovitega čiščenja krvi, kar je razvidno iz neustreznega pH. Toda že dolgo preden pride tako daleč je v telesu že mogoče izmeriti prenizko raven kisika, previsoko raven ogljikovega dioksida, motnje v presnovi dušikovega oksida, presežek sečne kisline in visok oksidacijski stres.
  • Odstranjevanje toksinov iz telesa (razstrupljanje) dodatno obremeni detoksifikacijske organe in s tem poveča oksidacijski stres (zastrupljenost). Ta fenomen je znan kot "Herxheimerjeve rekacije".

Za optimalno preskrbo telesa s kisikom (in s tem za optimalen pH telesa) je torej nujno najprej optimizirati prebavo. To v praksi pomeni, da najprej izločite vso neustrezno hrano za vaš nutrigenomični profil® (Š1,Š2,Š12,#,– oz. vse različice Š, kadar ni oznake za GenoTip) in trenutno stanje organizma, nato pa sistematično, enega za drugim, nevtralizirate še vse druge toksične (t.j. stresne) dejavnike.

Z drugimi besedami:

Prehrano, vadbo in življenjski slog je treba prilagoditi vašemu nutrigenomičnemu profilu in trenutnemu stanju organizma.

In glede na to, da je pred nami čas za jesensko razstrupljaje, ni več kaj odlašati: naročite in začnite izvajati svoj nutrigenomični profil® še danes!

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® (ki vsebuje tudi seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil z ustrezno legendo in vzorcem jedilnika), dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info

Več informacij na temo pH telesa:


12-09-2013

DOMAČA LEKARNA

UPORABNI NAPOTKI V KUHINJI IN GOSPODINJSTVU

DOMAČA LEKARNA

Fukušima, radioaktivno sevanje in poškodbe DNK: intravenozni vitamin C - tako uspešna terapija, da oblasti nočejo o njej niti slišati

Zadnje čase skoraj vsakodnevno zasledim nova negativno nastrojena poročila o situaciji v Fukušimi in najnovejšimi meritvami radioakativnega sevanja, ki se nezadržno širi po Pacifiku. Ob tem mi pridejo pred oči tudi prizadevanja posameznih ljudi za prevenitvo in sanacijo posledic, ki jih ima morebitna izpostavljenost na človekovo zdravje, in ki jih (ne)odgovorni psihopati na oblasti vztrajno ignorirajo.

The Japanese College of Intravenous Therapy je na primer ugotovil, da intravenozni vitamin C visokih dozah ter nekatera hranila in antioksidanti v obliki dopolnil lahko zaščitijo telo pred poškodbami radioaktivnega sevanja.

Ko so objavili svoje izsledke, niso bili deležni popolnoma nobenega odziva; kot da niti japonska vlada niti TEPCO (podjetje, ki in v lasti in upravlja jedrsko elektrarno v Fukušimi) nočeta o tem nič vedeti.

Kljub široki paleti uporabnosti bi bilo pretirano trditi, da lahko vitamin C ozdravi vse bolezni, vendar pa v ustrezni biorazpoložljivi obliki in orjaških odmerkih vsekakor nudi močno podporo imunskemu sistemu tako, da oksidira proste radikale in zaščiti DNK pred poškodbami.

Video (15:04) z angleškimi podnapisi, ki ilustrira učinkovitost intravenoznega vitamina C in razkriva razloge za prikrivanje teh (za človeka življenjsko pomembnih) informacij, si lahko ogledate v dopolnjeni objavi Brez komentarja.

Liposferični/liposomalni vitamin C: še učinkovitejši od intravenoznega

Seveda je vsakomur, ki bere natašin komentar in nima Dunning-Krugerjevega sindroma, kristalno jasno, da je od psihopatsko-parazitskega sistema iluzorno pričakovati, da bo oglaševal, podpiral in nudil tiste vrste informacij, miselnosti, pristopov in terapij, ki optimizirajo človekovo zdravje, in na ta način avtomatično zmanjšujejo proizvodnjo nizkofrekvenčnih čustev, s katerimi se parazit in njegov sistem hrani.

To za človeka v bistvu pomeni, da se za intravenozni vitamin C lahko obriše pod nosom, pa četudi je terapijo pripravljen plačati iz lastnega žepa.

Na srečo obstaja še boljša možnost: študije namreč kažejo, da ima liposomalni oz. liposferični vitamin C (ki se uživa oralno), še boljšo biorazpoložljivost kot intravenozni, kar pomeni večjo učinkovitost pri precej nižji dozi.

Več informacij: primerjava vitamina C v liposferični, intravenozni in tabletni/enkapsulirani obliki

In kar je še boljše: precej enostavno in zelo poceni ga lahko vsak pripravi kar v domači kuhinji.

Preden si nabavite potrebne pripomočke in zavihate rokave, vam priporočam, da se čim več v zvezi s pripravo in uživanjem liposomalnga vitamina C naučite na tujih izkušnjah:

Za tiste, ki nimate kuharskih talentov, pa je verjetno najbolje, da si nabavite že pripravljen, z vsemi ustreznimi certifikati opremeljen visokokakovosten liposferični vitamin C. Kje in kako, lahko izveste tukaj.

Železo: kar je preveč, je preveč

Sideropenična anemija je relativno pogost pojav zlasti pri odraščajoči mladini in ženskah v rodni dobi. Gre za pomanjkanje železa, ki ima za posledico nizko raven eritrocitov in hemoglobina. Opravka imamo torej z vrsto slabokrvnosti, ki jo zdravniki tipično ugotavljajo s preverjanjem hematokrita. Toda veliko bolj zanesljiv pokazatelj zalog železa v telesu je serumski feritin, ki ga pri tovrstni diagnostiki osebni zdravniki praviloma ne naročajo. In vendar bi ta preprost in cenovno zelo dostopen test lahko zdravnika napotil v pravo smer ne samo glede vzroka morebitne anemije, ampak tudi podal odgovor na marsikatero drugo zdravstveno težavo.

Primer?

Skoraj 90% pacientk z metastaziranim rakom na dojki ugotavljajo presežek serumskega feritina. Slabokrvnost (nizko število eritrocitov, nizek hemoglobin) ob hkratnem presežku S-feritina je vedno znak za alarm.

Preobremenitev z železom (S-feritin > 80 ng/ml) se tipično pojavlja od srednjih let naprej (po 45. letu pri moških oz. v (post)menopavzi pri ženskah) in je zelo problematična, saj povzroča »zarjavelost« organov, žil, sklepov, mišic (in posledične bolečine v sklepih in mišicah ter s tem povezano kronično utrujenostjo). Ta zarajavelost lahko sčasoma privede do tromboze, ciroze, multiple skleroze, Alzheimerjeve, Parkinsonove, demence in podobnih motenj v delovanju živčnega sistema, rakavih obolenj, artritisa, bolezni srca in ožilja ter še celo vrsto drugih bolezenskih stanj.

Tudi prehrana, ki je v celoti skladna z vašim nutrigenomičnim profilom®, ne more izboljšati vašega zdravja in počutja, dokler je telo preobremenjeno z železom.

Potrebe nekega organizma po železu izhajajo predvsem iz posameznikovega epigenetskega ustroja oz. nutrigenomičnega profila, kjer privzete strategije preživetja in obvladovanja te realnosti diktirajo potrošnjo posamičnih hranil, vitaminov, mineralov in tako naprej; ob tem ne smemo zanemariti dejstva, da tudi fiziološka starost oz. zrelost organizma vpliva na višanje in nižanje ravni njihovih zalog.

Na drugi strani pa je sposobnost absorpcije železa v prvi vrsti funkcija trenutnega stanja organizma, zlasti želodca oz. prebavil.

Dodatno je treba upoštevati še vplive različnih zunanjih faktorjev na biorazpoložljivost železa; med te dejavnike vsekakor spada tudi hrana.

Med najmočnejše blokatorje železa spadajo:

  • Kalcij ter hrana in pijača, ki vsebujejo veliko kalcija (n.pr. mleko in mlečni izdelki; gl. seznam v objavi Kalcij).
  • Oksalati (n.pr. v špinači, blitvi in cimi od pese, ohrovtu, oreških, jagodah, origanu, baziliki, peteršilju, pa tudi kakavu in čokoladi, kavi in pravem čaju).
  • Nekateri polifenoli, kot npr. klorogena kislina (prisotna v kakavu, kavi, rožmarinu in naketarih drugih zeliščih), fenolna kislina (v jabolkih, poprovi meti in nekaterih zeliščnih čajih) in tanini (v pravem čaju, kavi, kakavu, čiliju in nekaterih drugih začimbah, orehih, jabolkih in gozdnih sadežih).
  • Nekateri proteini, kot na primer fosfitin (v jajcih).
  • Farmacevtski preparati, ki zavirajo ali blokirajo izločanje želodčne kisline (železo se ne absorbira ob pomanjkanju ali odsotnosti želodčne kisline).

Ti učinki se do neke mere izničijo s sočasnim uživanjem hrane, ki povečuje absorpcijo železa. Med najučinkovitejše tovrstne dejavnike spada beta karoten, ki ga najdemo v vsej oranžno obarvanem sadju in zelenjavi, pa tudi v špinači, blitvi in cimi od pese. [Več: Achieving Iron Balance with Diet]

Jajca in absorpcija železa

Jajca vsebujejo fosfoprotein fosvitin, ki veže železo in s tem zavira njegovo absorpcijo. Zaradi tega je biorazpoložljivost železa v jajcih in hrani, ki jo zaužijemo v kombinaciji z jajci oziroma pri istem obroku, bistveno okrnjena ("jajčni faktor"). Jajčni faktor so potrdile številne medsebojno nepovezane študije in je neodvisen od tega, ali je jace surovo ali zakrknjeno (kuhano, pečeno). Učinek je odvisen od zaužite količine: že eno samo jajce zniža apsorpcijo železa za približno 28%; ta številka se ustrezno poveča, kadar zaužijemo več jajc naenkrat in/ali v kombinaciji z drugimi živili, ki prav tako blokirajo sposobnost telesa, da vsrka železo.

V tem smislu lahko postanejo jajca – samostojno ali v kombinaciji z drugo hrano – vaš glavni zaveznik pri ohranjanju zalog železa v telesu na optimalni ravni.

V ta namen vam zlasti predlagam polnjene omlete, kjer po možnosti uporabite tisto zelenjavo, začimbe, zelišča, ki bodo kar najbolj uravnovesila vaš organizem – tudi, ko gre za železo.

UPORABNI NAPOTKI V KUHINJI IN GOSPODINJSTVU

Polnjene omlete

Polnjeno omleto pripravimo po osnovnem receptu za omleto ali kot zeliščno omleto, ki ji dodamo še slan ali sladek nadev.

Med slanimi nadevi se zelo dobro obnesejo različne vrste kuhane, dušene ali pečene neškrobne zelenjave, pa tudi dušene gobe in čebulni nadev (kjar lahko na primer uporabimo čebulo iz n.pr. čebulne juhe) nista od muh. Najbolje je ostati pri eni vrsti zelenjave, n.pr. na lističe narezan kuhan brokoli, nasekljana blitva, tanki trakovi ohrovta, na kockice narezane bučke.

Sladke omlete v glavnem polnimo s sadnimi pireji in svežimi gozdnimi sadeži.

Zlasti slane nadeve je najbolje ustrezno soliti in začiniti še preden z njimi obložimo jajčno mešanico, saj je tako najlažje zagotoviti pravi okus. Nadev, ki bi moral biti po možnosti vsaj topel, vedno nanašamo samo na eno polovico jajčne mešanice; s količino nadeva ne gre pretiravati, saj mora nadev ostati na vrhu jajčne mešanice oziroma se ne sme potopiti vanjo.

Izbiro uporabljenih začimb in zelišč, ki jih uporabimo v nadevu ali jih dodamo omleti med peko, v prvi vrsti prilagodimo nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma, seveda pa upoštevamo tudi vrsto nadeva, želeno barvo ter medsebojno kompatibilnost okusov in učinkov na telo.

Če nam nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma to dopušča, lahko po nadevu iz neškrobne zelenjave (za razliko od čebulne ali gobove omlete) enakomerno razporedimo tudi malo nastrganega zrelega sira iz nepasteriziranega, nehomogeniziranega mleka, kot je na primer pecorino romano.

Navodila za pripravo polnjene omlete in drugih jedi iz jajc najdete v objavi Jajca – najpopolnejša hrana: Recepti. Dober tek!

Več informacij, zamisli in recepte najdete med Podatki o živilih in recepti. Katere vrste sadja, jajc, zelenjave, zelišč, začimb in drugih živil za pripravo peciva in omlet so za vas načelno ustrezna in kako bi jih morali uživati za optimalno zdravje in počutje, je razvidno iz vašega nutrigenomičnega profila®.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® (ki vsebuje tudi seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil z ustrezno legendo in vzorcem jedilnika), dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


05-09-2013

UPORABNI RECEPTI V KUHINJI IN GOSPODINJSTVU

Rahel biskvit iz divjih ringlojev ali drugega kislega sadja

Ne samo, da sem imela julija resnično obilno letino malin, ampak so me v drugi polovici avgusta presenetili divji ringloji ob "moji" trasi za rolanje, ki v letu 2013 (najbrž zaradi pomanjkanja občinskih sredstev) niso bili deležni običajnega brutalnega obrezovanja in so bili zato bogato obloženi s sladko-kislimi rdečimi, vijoličnimi in rumenimi sadeži.

Ker maline vsebujejo več fruktoze kot glukoze in so polne neprebavljivih pečk, jaz pa imam znižano toleranco na fruktozo in zelo šibka prebavila, je moja potrošnja tega sicer odličnega sadja, ki spada med gozdne sadeže, precej nizka; kljub temu, da sem večino razdala sosedom, si nisem mogla kaj, da jih ne bi dva litra prihranila zase v upanju, da bom sčasoma dobila kakšno idejo glede tega, kako jih lahko koristno porabim. En liter svežih malin sem zamrznila, ostale pa sem najprej dušila in nato spasirala skozi gosto cedilo tako, da sem odstranila vse pečke; rezultat je bil precej kisla in gosta pulpa, ki je prav tako (razparcelirana na več porcij) končala v zamrzovalniku.

Čeprav pri ciborah niti fruktoza niti koščice niso problematične, pa vseeno ostaja neizogibno dejstvo, da zaradi dolgoletnih prebavnih težav in posledične izgube integritete prebavnega trakta že dolgo ne uživam praktično nobenega svežega sadja več, saj ga bistveno lažje prebavim v rožičevem, sadnem ali trotel-ziher pecivu.

Težava je v tem, da se pri kislem sadju, kot so na primer ringloji, marelice ter prej omenjene maline in cibore, kislost pri kuhanju ali peki eksponencialno poveča, pri čemer te kislosti ni mogoče omiliti niti z orjaško količino dodanega sladkorja (ki za povrh spada še med hrano, katere škodljivi učinki na organizem so praktično legendarni). Iz tega razloga se kislo sveže sadje v klasičnih receptih za pecivo praktično ne uporablja. Zlasti za cibore in maline je to pravzaprav velika škoda, saj gre v obeh primerih za nezahtevno in robustno rastlinje, ki zrase zelo hitro ter uspeva v izobilju in brez vsake nege praktično povsod: pravzaprav je tako cibore kot malinovje prav tako nemogoče izkoreniniti kot slak.

Kakorkoli že, po nekaj tednih razmišljanja (in treh desetletjih in pol neuspešnih poskusov v kuhinji) se mi je končno le posvetilo:

Če želimo v biskvitnemu tipu brezglutenskega peciva (t.j. rožičevo, sadno ali trotel-ziher) uporabiti kislo sadje, je v bistvu treba samo nevtralizirati kislino.

Kako to dosežemo in ustrezna navodila za pripravo rahlega biskvita iz kislega sadja med drugim najdete v objavi "trotel-ziher" pecivo iz sadja in zelenjave brez žit, glutena, mlečnega, sladkorja in drugih problematičnih sladil.

Zeliščna omleta

Tisti, ki ste že osvojili pripravo omlete po osnovnem receptu, ste zdaj zreli za naslednji korak oz. zeliščno omleto.

V bistvu gre za nadgradnjo osnovnega recepta z različnimi zelišči in/ali začimbami, ki dajejo omleti ne samo različne arome in okuse, ampak jo tudi različno obarvajo.

Izbiro uporabljenih začimb in zelišč v prvi vrsti prilagodimo nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma, seveda pa upoštevamo tudi želeno barvo ter medsebojno kompatibilnost okusov in učinkov na telo.

Med zelišči se najbolje obnesejo provansalske ali mediteranske dišavnice (n.pr. bazilika, pehtran, rožmarin, sivka, timijan), bodisi posamično ali v vnaprej pripravljeni mešanici.

Nekatere začimbe, kot so na primer kurkuma, asafetida in sladka paprika, postanejo biorazpoložljive šele na visokih temperaturah, zato jih nanašamo neposredno v vročo, namaščeno ponev, in jih šele potem, ko spremenijo barvo (kar se praviloma zgodi nemudoma), prelijemo z jajčno maso. Na drugi strani pa zelišča in dišavnice ter začimbe, kot so bertram, mleto korijandrovo seme, nastrgan muškatni orešek, posipamo po jajčni masi. Kadar se odločimo za močno aromatične dišavnice kot na primer pehtran ali svežo baziliko, jih s hrbtno stranjo žlice potopimo v jajčno mešanico, da se omleta navzame njihovega vonja in okusa.

Kurkuma in asafetida dasta omleti čudovito rumeno, sladka paprika pa žarečo rdečo barvo. Vedno posipamo samo eno polovico ponve – tisto, na kateri pečemo spodnji del omlete – saj se omleta zaradi prisotnih začimb bolj prime ponve, zaradi česar jo je težje odluščiti in prepogniti, ne da bi se pri tem raztrgala.

Zelišča in začimbe, ki jih posipamo po jajčni masi, prav tako posipamo samo po eni polovici omlete, pri čemer pa lahko eno polovico posujemo z eno vrsto zelišč oz. začimb, drugo polovico (ki jo zapognemo čez prvo) pa z drugimi.

Prebavljivost in absorpcijo zeliščne omlete lahko povečamo z dodatkom visokokakovostnega, neprečiščenega, hladno stisnjenega olivnega olja, ki ga seveda dodamo šele, ko je omleta že pečena.

Biorazpoložljivost in s tem učinkovitost vseh hranil (zlasti pa kurkume) eksponencialno povečamo z dodatkom sveže mletega popra, ki ga lahko zmeljemo neposredno v ponev, z njim potresemo jajčno mešanico med peko ali pa ga dodamo potem, ko omleto že postrežemo.

Navodila za pripravo zeliščne omlete (in drugih jajčnih dobrot) najdete v objavi Jajca – najpopolnejša hrana: Recepti. Dober tek!

Več informacij, zamisli in recepte najdete med Podatki o živilih in recepti. Katere vrste sadja, jajc, zelenjave, zelišč, začimb in drugih živil za pripravo peciva in omlet so za vas načelno ustrezna in kako bi jih morali uživati za optimalno zdravje in počutje, je razvidno iz vašega nutrigenomičnega profila®.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® (ki vsebuje tudi seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil z ustrezno legendo in vzorcem jedilnika), dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info



Več informacij s področja nutrigenomike

Arhiv preteklih objav

Nazaj na vrh


Nazaj na vrh