KLJUČ DO ZDRAVJA: Hrana, rekreacija in razstresanje

Jušna osnova ali žolca?

Če za katero živilo velja Hipokratova zapoved "hrana naj bo tvoje zdravilo in tvoje zdravilo hrana," je to prav gotovo žolca, je uvodni stavek v objavo Mesna, ribja, kostna jušna osnova in žolca – balzam za živce, nadledvično žlezo, sklepe, zobe, kosti, kožo in prebavni trakt

Zadnjič mi je v zvezi s tem eden od naročnikov nutrigenomičnega profila zastavil zanimivo vprašanje: "Kakšna je razlika med jušno osnovo in žolco?"

Odgovor je enostaven: žolca je želirana jušna osnova. Preprost eksperiment jasno pokaže, da se žolca včasih že na sobni temperaturi, vedno pa pri segrevanju, spremeni v tekočino. Toda nekatere jušne osnove tudi v hladilniku ne želirajo. Za kaj gre?

Različne kosti, tkiva, organi imajo različne funkcije in skladno s tem vsebujejo različna medsebojna razmerja specifičnih hranil.

Večje kosti, kot na primer stegnenica, v primerjavi z manjšimi vsebujejo neprimerno več kostnega mozga. Uživanje jušne osnove iz tovrstnega materiala je zlasti priporočljivo v primeru slabokrvnosti, motenj v delovanju imunskega sistema, kroničnih okužb in podobnih težav. Jušna osnova iz večjih kosti težje želira (se ne spremeni v žolco, ampak ostane tekoča).

Manjše kosti vsebujejo več želatinotvornih snovi kot večje kosti. Želatina predstavlja dragocen material za obnovo celic in tkiv v prebavilih. Žolca iz takih kosti, hrustanca, ligamentov, kit je ključna za vse s kompromitirano integriteto prebavnega trakta in predstavlja eno najboljših strategij za učinkovito regneracijo in uničevanje človeku sovražnih črevesnih parazitov, gliv in podobne golazni.

Tudi koža je odličen material za obnovo vseh vrst epitelnih celic; ne pozabimo, da prebavne sluznice niso v bistvu nič drugega kot obloga cevi oz. razmejitveno tkivo med telesom in zunanjim svetom (hrana), ki s svojo (ne)prepustnostjo opredeljuje, čemu je dovoljeno vstopiti v telo in čemu ne.

Če želite, da jušna osnova želira v žolco, morate uporabiti manjše kosti, hrustanec, ligamente, vezno tkivo in kožo. To večinoma ni noben problem, ko gre za perutnino ali ribe, pri parkljarjih pa velja biti na tip kosti malo bolj pozoren.

Jušne osnove/žolce iz parkljarjev

Kakor je razvidno iz recepta, ki zaokrožuje objavo o jušnih osnovah in žolcah, priprava jušne osnove/žolce iz večjih domačih in divjih živali – goveda, drobnice, srnjadi – obsega dva dela: kosti z mesom je treba najprej speči in šele nato skuhati.

Ne glede na to, ali pripravljamo tekočo ali želirano jušno osnovo, je bistveno, da uporabimo kosti živali, ki so jedle in živele skladno s svojim nutrigenomičnim profilom. To v bistvu pomeni 100 % eko pašne živali. V Sloveniji te pogoje najbolj pogosto izpolnjuje ovčetina, saj imajo kmetje svoje ovce na paši na strmih pobočjih, ki jih ne morejo kositi. To pomeni, da so praktično vse meso in kosti pašnih ovac ustrezne za pripravo jušnih osnov/žolc, tudi če kmet nima eko certifikata. Odlično eko surovino predstavlja tudi mlada divjačina.

Ne glede na to, ali gre za govedo, drobnico, perutnino ali srnjad, je daleč najbolje nabaviti meso jeseni zaklanih, po možnosti čim mlajših živali, ki so se vse poletje pasle na prostem.

Industrijsko oziroma hlevsko rejene živali, ki so za povrh hranjene s silažo, gensko spremenjenimi žiti in krmo, kontaminirano s pesticidi, herbicidi in drugimi kemikalijami, pa tudi težkimi kovinami in drugimi strupi, ne pridejo v poštev. Telo namreč shranjuje toksine v maščobnem, kožnem in kostnem tkivu, in ti toksini se pri kuhanju izločijo v jušno osnovo.

Kako do jajc, mesa, kosti eko pašnih živali?

Med tem, ko je na spletu mogoče najti kar nekaj slovenskih ekoloških kmetij, ki dobavljajo teletino in ovčetino eko pašnih živali, pa je pri jajcih in perutnini, zlasti puranih, to nekoliko večji izziv.

Pri perutnini je zlasti pomembno upoštevati, da gre za omnivore, ki v smislu optimalne prehrane potrebujejo tudi beljakovine živalskega izvora: črve, ličinke, hrošče in druge insekte, in ne zgolj koruzo!

Tistim, ki živite v okolici Ljubljane, priporočam, da kot dobavitelja eko jajc in perutnine preizkusite Ekološko posestvo Boštetje, ki v Ljubljano dvakrat tedensko dostavlja jajca in meso. Kolikor lahko presodim, se splača pri njem kupovati zlasti kokošja jajca, puranje bedro (zrezki, pečenka) in puranje perutnice (pečenka, mesno-zelenjavne enolončnice, žolca), morda pa se vam bo uspelo dogovoriti tudi za puranje hrbte, drobovino, škofije, noge in glave, ki jih na ceniku ne boste našli.

Vitamini, antioksidanti: pozabite sadje! Fermentirana zelenjava in bosonoga hoja je zakon

"Bojim se, da brez sadja ne bom preživela. Upam, da je to začasen ukrep?" je še eno vprašanje, ki ga zelo pogosto slišim.

Zastavljajo mi ga predvsem tisti naročniki nutrigenomičnega profila z dominantno žlezo ščitnico, ki so zasvojeni s sladkorjem in ogljikovimi hidrati, zlasti v obliki sadja in raznih izdelkov iz žit.

Kljub temu, da kar naprej in ob vsaki priložnosti ponavljam, da esencialni ogljikovi hidrati ne obstajajo in da uživanje sadja zaradi visoke ravni vlaknin in sladkorja ustvarja več težav kot jih rešuje, pa se ti obupanci ne pustijo odpraviti kar tako.

"Kaj pa vitamini? Kaj pa antioksidanti? Od kod naj dobim to, če ne iz sadja? V kuhani zelenjavi tega praktično ni!"

Kot bi poslušala alkoholika, ki je pripravljen opustiti žgane pijače pod pogojem, da bo lahko še naprej pil pivo.

Naj vas vse ponovno spomnim, da so najbolj ključni za človekovo zdravje vitamin D3, vitamin C in vitamini iz skupine B. Daleč največ vitamina C in vitaminov B dobite iz vašemu organizmu ustrezne fermentirane zelenjave (predvsem tekočine), pri čemer je ključno, da uporabite vašemu nutrigenomičnemu profilu in trenutnemu stanju organizma prijazen ferment (probiotike).

Vitamina D3, ki vpliva na izraženost več tisoč genov in je ključen za optimalno delovanje imunskega sistema, praktično ne morete dobiti iz hrane. Jeseni, pozimi in spomladi pride v poštev uživanje dopolnil (katerih ustreznost in doziranje je treba obvezno redno preverjati z bioresonanco), poleti pa lahko raven vitamina D optimizirate s sončenjem.

Kar zadeva oskidacijski stres, je treba poskrbeti za ravnovesje med antioksidanti in prostimi radikali. Poleti je daleč najbolj praktičen pristop ozemljevanje – se pravi bosonoga hoja po (po možnosti vlažni oz. rosni) travi, mivki, vodi... Več o tem si lahko preberete v objavi Oksidacijski stres.

Čeprav predstavlja hrana kar 80 % vašega zdravja, pa nikakor ne gre pozabiti na telesno vadbo in druge oblike raztresanja (skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenuntim stanjem organizma, seveda!), o čemer sem že večkrat pisala. Spomin na to, kaj pride v poštev poleti in kako najlažje optimizirate raven vitamina D, si lahko osvežite v objavi Vrelec mladosti: rekreacija in sprememba.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® in ustreznega ortogenomičnega programa® za optimalno prehrano, vadbo in življenjski slog, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


RAZBIJAMO MITE ZDRAVE PREHRANE: PSEVDOŽITARICE SO ENAKO PROBLEMATIČNE KOT ŽITA

KVINOJA: Saponini, fitin, nefunkcionalne beljakovine in drugi brezglutenski strupi

Naročniki nutrigenomičnega profila®, ki so šokirani nad svojim idealnim jedilnikom, na katerem ne najdejo praktično nobenih jedi iz žit, me pogosto vprašajo: "Kaj pa kvinoja?"

In pri tem imajo popolnoma prav, saj je tehnično gledano kvinoja stročnica, ne žitarica.

Kaj torej menim o kvinoji?

S stališča antihranil in visoke vsebnosti ogljikovih hidratov (ki se razgradijo v sladkor), predstavlja kvinoja za organizem enak izziv kot žita.

Prav zato in seveda tudi, ker jo večina ljudi pripravlja in uživa na enak način kot žita, kvinojo tako kot ajdo obravnavam med žiti in ne med stročnicami.

Kvinoja je tradicionalno osnovno živilo domorodnih prebivalcev Južne Amerike v Andih, ki se je v prvem desetletju novega tisočletja dodobra uveljavilo v zahodnjaški prehrani kot varna alternativa glutenskim žitom. Kvinoja vsebuje relativno veliko beljakovin, mineralov in vitaminov iz skupine B. Čeprav ne vsebuje niti glutena niti gliadina, pa se predelava psevdo žitaric običajno opravlja v obratih za predelavo žita, pri čemer neizogibno prihaja do kontaminacije.

Nedavna študija naključno izbranih industrijsko predelanih živil na policah v trgovinah je pokazala, da jih je kar 41 % vsebovalo količino glutena/gliadina, ki lahko tozadevno občutljivim posameznikom (pa če se svojega stanja zavedajo ali ne) povzroči resne težave.

V alopatski medicini se za tradicionalno ugotavljanje prisotnosti glutena uporablja metodologija ELISA, ki pa zajema samo nekatere njegove komponente in ne vseh. Prav tako ELISA ne ugotavlja, ali ti proteini povzročajo imunske reakcije; ta problem je v raziskavah dobro znan.

In vendar je tovrstna "hrana" bogato zastopana v uradno veljavni prehranski piramidi ter jo zdravniki in nutricisti brez najmanjših zadržkov priporočajo svojim pacientom na vsakem koraku.

Velika večina (po nekaterih ocenah celo do 92 %) ljudi se na tradicionalni brezglutenski dieti ne pozdravi, ampak jih še kar naprej pestijo razne oblike avtoimunskih bolezni.

Človek se vpraša, zakaj si ne razčistijo, kaj je za njihov nutrigenomični profil in trenutno stanje organizma ustrezno in kaj ne.

Odgovor se glasi, da zato, ker se pretirano zanašajo na svoje (zastarelo) znanje in podcenjujejo tisto, česar ne vedo. V bistvu gre za Dunning-Krugerjev sindrom oz. anosognostično delujoče možgane, ki blokirajo in/ali prikrivajo vse (podatke, informacije, novo znanje...), kar se ne sklada s posameznikovo "fiksno idejo" oz. predstavo, ki je trdno zakoreninjena v levi možganski hemisferi. Posledica je, da ne razumejo, za kaj gre, ampak se kar naprej vrtijo v krogu kot pes, ki lovi svoj rep, ali pa samo še bolj gonijo svojo, z istimi rezultati kot hrček na kolesu v svoji kletki
.

Očitno je, da so kolektivistična priporočila, ki jih tako radodarno deli sistem obveznega "zdravstvenega varstva" (ki je po rezultatih sodeč vse kaj drugega kot to), povsem neustrezna.

Obstaja več študij, ki so jasno pokazale, da lahko tudi t.i. brezglutenska živila (n.pr. riž, koruza, kvinoja, soja, mlečni izdelki) sprožijo vnetja in atrofijo vilijev in mikrovilijev v tankem črevesju pri ljudeh – se pravi, povzročijo identične poškodbe kot celiakija. Na tem seznamu so zastopane praktično vse kategorije živil: ne samo žita, stročnice in mlečni izdelki, ampak tudi marsikatera zelenjava, sadje, oreški, semena, ribe in morski sadeži, meso, olja in maščobe, začimbe, zelišča...

Ključni faktor, ki opredeljuje tovrstno reaktivnost, je pogosto krvna skupina po sistemu ABO.

Tako kot pri vseh žitih je zrnja, ki ga zaužijemo, v bistvu seme. Vsem semenom je skupno to, da jih narava zaščiti pred sovražniki (vključno s človekom). To pomeni, da jih naredi ne samo težko prebavljiva, ampak obremenjujoča za imunski sistem potencialnih roparjev oz. "škodljivcev". Mnoga semena vsebujejo nefunkcionalne beljakovine, ki zavirajo prebavo in povzročajo vnetja v telesu ter prispevajo k razvoju avtoimunskih bolezni. Kvinoja vsebuje prolamine, ki so daljni sorodniki glutena v pšenici.

Dve od 15 sort kvinoje, gojenih za človeško potrošnjo ("ajakučana" in "pansakala") sta pri testnih osebkih sprožili enako močan imunski odziv kot pšenični gluten.

Večina sort kvinoje samih po sebi (se pravi, kadar med transportom, skladiščenjem in predelavo ne pride do kontaminacije z glutenom ali drugimi nefunkcionalnimi beljakovinami) podobno kot riž in ajda načelno ne povzroča imunskih reakcij z antigenom nobene krvne skupine po sistemu ABO. Ne glede na to pa v smislu visoke vsebnosti saponinov in drugih antihranil ter ogljikovih hidratov (ki se v končni fazi razgradijo v sladkor) vsa kvinoja za organizem predstavlja enak izziv kot žita.

DIABETES: Esencialni ogljikovi hidrati? Pa še kaj!

Dandanes splošno popularizirana trditev, da bi moral vsak obrok vsebovati ogljikove hidrate iz žit/psevdožit, je iz trte zvita.

Esencialni ogljikovi hidrati ne obstajajo – obstajajo samo esencialne aminokisline (gradniki beljakovin) in esencialne maščobne kisline (gradniki maščob).

Dejstvo, ki ga v praksi poosebljajo Eskimi, je, da človek ne samo lahko preživi povsem brez uživanja ogljikovih hidratov, ampak da je pri tem (ob ustreznem vnosu izbranih beljakovin in maščob živalskega izvora, skladno s svojim nutrigenomičnim profilom®) lahko bistveno bolj zdrav od vsakega vegetarijanca ali vsejeda.

Redno in pogosto uživanje žit, izdelkov iz žit, kvinoje in podobne "hrane" se najslabše od vseh obnese prav diabetikom. Nič čudnega torej, da diabetes velja za neozdravljivo bolezen! Nasprotno pa poudarek na hrani živalskega izvora, kot je izbrano meso, ribe, jajca v kombinaciji z neškrobno zelenjavo (skladno s posameznikovim nutrigenomičnim profilom®), tudi pri hudih diabetikih po hitrem postopku spravi sladkor v krvi pod kontrolo. Prehrana z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov običajno prinese tudi izboljšanje v ravni glikosilatnega hemoglobina (HbA1c), ki je pokazatelj splošne ravni sladkorja v krvi v obdobju zadnjih treh mesecev. Mnogi diabetiki lahko ob ustrezni prehrani spravijo svojo raven HbA1c v normalno referenčno območje. Ampak ne tisti, ki sledijo uradni prehranski piramidi.

Zaključek?

  1. Sufiji so imeli prav: 44 let uživanja pšenice (in, v manjši meri, drugih žit) je bistveno bolj obogatilo mojo zakladnico spoznanj kot jabolka (čeprav moram reči, da se zadnja leta po zaslugi pšenice in podobne "hrane", ki je močno povečala problematične posledice moje nizke tolerance na fruktozo, tudi z jabolki ne razumem več ravno najbolje).

  2. Prešeren je s svojo ugotovitvijo, da se v strup sprevrača vse, kar srce si sladkega obeta, zadel v črno. Sladkor (tudi iz ogljikovih hidratov iz žit), ki ga ne pokurimo sproti, se slej ko prej spremeni v kis: spomnite se na to, ko vam bodo naslednjič možgani servirali, da si boste z mesom zakisali organizem, in da bi bilo bolje, da namesto po zrezku, paprikašu, jetrni pašteti, žolci ali blitvinih zvitkih posežete po krožniku testenin ali riža.

  3. Tehnično gledano bo prehrana, ki temelji na žitih (prevsem križanih in gensko spremenjenih žitih), vsekakor naredila konec lakoti na svetu, saj bo v končni fazi spravila ljudi v tako slabo stanje, da bodo izumrli.

Kljub vsesplošni razširjenosti interneta in dostopnosti ustreznih informacij ima velikanska večina alopatskih "zdravnikov", nutricistov, dietologov in svetovalcev glede prehrane, pa tudi "zdravilcev" v alternativni medicini še vedno bistveno premalo posluha za težave svojih pacientov (zlasti diabetikov), ki so posledica uživanja žitaric.

»Moj zdravnik za moje težave nima nobenega razumevanja!«

Prav zato so zato njihova priporočila glede izbora, pogostnosti, priprave in količin tovrstnih živil prej škodljiva kot koristna.

Na drugi strani pa prehrana skladno z nutrigenomičnim profilom® v konjunkciji z diagnostiko in terapijo z bioresonanco marsikomu prinese bistveno olajšanje in nemalokrat tudi izboljšanje zdravstvenega stanja in počutja.

Pri tem pa je nujno upoštevati naslednje: čeprav je neko živilo na seznamu hrane, ki je priloga in sestavni del vašega nutrigenomičnega profila® morda označeno kot ZK/+/*, to še ne pomeni, da ga lahko uživate v katerikoli obliki, kadarkoli ali v neomejenih količinah.

POVZETEK: Antihranila, sladkor, zasvojenost

Vsa žita in izdelki iz žit (vključno s tistimi, ki ne vsebujejo glutena kot n.pr. amarant, koruza, proso, beli in rjavi riž itd., pa tudi psevdožita kot n.pr. ajda in kvinoja) vsebujejo visok odstotek ogljikovih hidratov, ki se v končni fazi razgradijo v sladkor. To predstavlja velik stres za organizem in posledično zlasti obremenjuje imunski, hormonski in živčni sistem.

Hkrati žita/psevdožita in izdelki iz žit/psevdožit epigenetsko programirajo telo za pridobivanje energije primarno iz ogljikovih hidratov, kar vodi v zasvojenost z ogljikovimi hidrati, upočasnjuje presnovo ter otežuje in preprečuje izgorevanje presežnih maščobnih zalog.

Proteini, ki jih vsebujejo žita/psevdožita, zlasti polnovredna oz. polnozrnata žita/psevdožita in otrobi, so predvsem nefunkcionalne beljakovine in antihranila, ki preprečujejo absorpcijo vitaminov in mineralov, uničujejo prebavne sluznice in posledično povzročajo s tem povezane težave.

  • Različna žita/psevdožita imajo različno vsebnost glutena in drugih, vašemu nutrigenomičnemu profilu® sovražnih antihranil, in s tem predstavljajo različno tveganje za razvoj zdravstvenih težav.
  • Zaradi visoke vsebnosti škroba (ki se razgradi v sladkor) praktično ni žita/psevdožita, ki ne bi predstavljalo tveganja za razvoj debelosti in diabetesa ter disbioze (in posledičnih sekundarnih bolezenskih stanj).

Več o problematičnosti glutena in drugih nefunkcionalnih beljakovin (v žitih in drugih živilih) si lahko preberete v objavi Gluten, lektini, prolamini, aglutinini: hujšanje, debelost, diabetes in druge zdravstvene težave - vpliv nefunkcionalnih beljakovin na prebavo, presnovo in imunski sistem.

Tudi če menite, da je bolje jesti kruh in testenine, kot biti lačen (kadar vam druga hrana cenovno ali drugače ni dostopna), pa je pri tem smiselno, da se vsaj omejite na pravilno pripravljene izdelke iz vašemu nutrigenomičnemu profilu® prijaznejših žit/psevdožit (na primer riž ali nekrižana pira), ki ne bodo uničila vašega telesnega in duševnega zdravja.

Žita/psevdožita in izdelki iz žit/psevdožit, tudi tisti, ki so označeni kot ZK, + ali *, so kvečjemu priloga in izhod v sili, nikoli glavna jed.

Pred pripravo in uživanjem je treba vsa žita/psevdožita (zrnje, zdrob, moko, otrobe) obvezno obdelati z ustreznimi postopki za odstranjevanje fitinske kisline in nekaterih drugih antihranil, kot je opisano v objavi Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih.

Za vsa žita, psevdožita in izdelke iz tovrstnih živil velja, da je njihovo ustreznost ter količino/porcijo priporočljivo na konkretnih živilih redno preverjati z bioresonanco.

Več o žitih, psevdožitih in številnih zdravstvenih težavah, ki so povezane z njihovim uživanjem, si lahko preberete v objavi Žitarice: vse, kar ste kdajkoli hoteli vedeti o žitih, pa si niste upali vprašati.

Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® in ustreznega ortogenomičnega programa® za optimalno prehrano, vadbo in življenjski slog, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


URADNA PREHRANSKA PIRAMIDA IN NJENA ALTERNATIVA

***Uradna prehranska piramida je recept za degeneracijo in bolezen***

Med tem ko nas parazitsko-psihopatski sistem preko svojih najrazličnejših institucij in medijev vsak dan znova straši s ptičjo gripo, na farmakološke antibiotike odpornimi mikrooganizmi in podobnimi neobstoječimi pandemijami, ter genskimi mutacijami, od katerih dotična oseba bojda zanesljivo dobi raka, pa je veliko večja grožnja za človekovo zdravje tisto, kar s čimer se skorajda brez pomisleka in z blagoslovom uradne medicine in nutricistike nažira praktično vsak dan.

Uradno priporočena prehranska piramida, ki v tem sistemu velja kot alfa in omega zdrave prehrane, namreč kar prekipeva od najrazličnejših strupov, vključno z za pomor insektov zasnovanimi transgeni, ki imajo dokazano smrtonosne učinke na živali. To pomeni, da uživanje tovrstne hrane predstavlja orjaško obremenitev za človekov imunski sistem.

Ob obremenjenem imunskem sistemu pa postane človekov organizem bistveno bolj dovzeten za okužbe in hkrati manj sposoben učinkovite obrambe proti zunanjim in notranjim sovražnikom.

Vašemu nutrigenomičnemu profilu simbiotična, s hranili bogata in toksinov prosta živila ustvarjajo zdrav in močan organizem v katerem ni prostora za nesimbiotične bakterije, viruse, glive, plesni, parazite in raka.

Na drugi strani pa s kemikalijami in sevanjem obdelana, pretirano kuhana živila, osiromašena vitalnih aminokislin, mineralov, vitaminov, antioksidantov in maščobnih kislin, zato pa s toliko večjo vsebnostjo antihranil, ki pri vašem nutrigenomičnem profilu a priori povzročajo motnje v delovanju imunskega, prebavnega, hormonskega, živčnega sistema, in na katerih so se za povrh razmnožile še bakterije gnitja in plesni, ustvarjajo idealno okolje za razvoj raznih degenerativnih in bolezenskih stanj.

Obstaja nešteto študij, ki jasno dokazujejo, da je uradna prehranska piramida izjemno učinkovito orodje za ustvarjanje pogojev za bolezen v človeku na telesni in duševni ravni:

GreenMedInfo.com ugotavlja, da je zahodnjaška prehrana, skladna z uradno prehransko piramido, neposreden povzročitelj več kot 20 specifičnih bolezenskih oziroma zdravstvenih težav, vključno z neozdravljivimi rakavimi obolenji:

  • Rak na dojki
  • Rak na prostati
  • Rak na trebušni slinavki
  • Rak na debelem črevesu
  • Odpornost na insulin
  • Diabetes
  • Peroksidacija lipdov
  • Zmanjšano število in kakovost spermijev
  • Osteoporoza
  • Zlomi
  • Akne
  • Vnetja
  • Kardična hipertrofija
  • Disbioza
  • Okužbe z E.coli
  • Poroznost oz. izguba integritete prebavnega trakta
  • Bolezni jeter
  • Oksidacijski stres
  • Sepsa
  • Nesposobnost koncentracije
  • Degenerativne bolezni živčnega sistema (MS, Alzheimerjeva, Parkinsonova, demenca, avtizem pri otrocih...)

Kaj pa je pravzaprav osnova zahodnjaške prehrane v Evropi in Sloveniji?

V splošnem je poudarek na žitih, stročnicah ter in izdelkih iz žit in stročnic, ki kar prekipevajo od človeku povsem neustreznih ogljikovih hidratov, nefunkcionalnih beljakovin – lektinov, prolaminov, glutena/gliadina in drugih aglutininov – in drugih antihranil!

Jajca, meso, ribe, mlečni izdelki, ki so nam dostopni, so praviloma pridobljeni od živali, ki so vse življenje preživele v stresnem, zanje povsem nenaravnem okolju, in se hranile z gensko spremenjeno in/ali kako drugače zanje neustrezno krmo.

Zelenjava in sadje, ki se tedne valja v hladilnicah, preden pride na police trgovin, ima nizko vsebnost vitaminov in mineralov, zato pa vsebuje toliko več pesticidov, herbicidov, fungicidov in plastike.

Industrijsko pripravljena hrana (ki predstavlja temelj vsakdanjika, saj je parazitsko-psihoptaski sistem, v katerem živimo, zasnovan tako, da ljudje večinoma ne utegnejo kuhati), je polna dodanega sladkorja (zlasti fruktoze), pšenice, soje, oksidiranih rastlinskih olj in maščob, ki vsebujejo obilje pro-vnetnih maščobnih kislin tipa omega 6 in nevrotoksičnih ojačevalcev okusa, barvil, konzervansov in drugih E-jev, da o kontaminantih sploh ne govorim.

Uživanje take hrane je takorekoč recept za praktično vse civilizacijske bolezni.

Posamezniku prijazna prehrana ima seveda ravno nasprotne učinke. Raziskave na primer kažejo, da visokokakovostno, hladno stisnjeno, surovo olivno olje z visoko vsebnostjo polifenolov, zavira izraženost genov, ki spodbujajo vnetja.

Pri človeku je izraženost vsaj 98 genov neposredno povezana z zaužito količino [surovega, hladno stiskanega, ekstra deviškega] olivnega olja; ob tem je pomembno pripomniti, da je imela kakovost olivnega olja bistven vpliv na tozadevno učinkovitost.

Prav epigenetsko pogojen protivnetni učinek visokokakovstnega, surovega olivnega olja (sposobnost zaviranja genov, ki sprožajo vnetja), omogoča bolj umirjen odziv imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost za razvoj arterioskleroze in drugih bolezni srca in ožilja.

Predstavljajte si, kako pozitiven učinek ima lahko šele prehrana, skladna z vašim epigenetskim ustrojem, če že samo uživanje olivnega olja namesto običajnih "rastlinskih" olj lahko naredi tako veliko razliko!

Glede na to, da je uradna prehranska piramida prej škodljiva kot koristna, se moramo vprašati, na katerih vrstah živil bi moral človek utemeljiti svojo prehrano za otpimalno zdravje in počutje?

Dr. Price, ki je večji del svojega življenja posvetil proučevanju zdravja domorodnih ljudstev glede na njihovo prehrano, je prišel do zaključka, da osnovo zdrave prehrane za človeka predstavljajo maščobe živalskega izvora (zlasti maslo in jajca), jetra, fermentirana zelenjava, neprečiščena sol in nenazadnje, jušne osnove oz. žolce.

Vaš nutrigenomični profil® in trenutno stanje organizma služita kot osnova za to, kateri specifični rastlinski in živalski viri vam bodo koristili in kateri škodili, pa tudi v kakšni obliki, količinah in kombinacijah jih gre uživati.

***Jušne osnove/žolce iz mesno-zelenjavnih enolončnic in drugi recepti za žolce***

Ali ste vedeli, da lahko pripravite odlično jušno osnovo/žolco tudi iz odcejene mesno-zelenjavne enolončnice, kot je na primer kari, paprikaš, obara?

V bistvu skuhate mesno-zelenjavno enolončnico, pri čemer uporabite večjo količino vode kot sicer in obvezno kuhate pod prepustno pokrovko tik pod vreliščem (da "se tri kuharice prepirajo, ali vre ali ne"). Ko je jed kuhana, odstranite meso in kosti.

Tekočino s pomočjo gostega kovinskega sita odcedite v emajlirano ali stekleno posodo, ohladite in nato shranite v hladilniku, da želira.

Ohlajena žolca iz mesno-zelenjavne enolončnica ima barvo in okus uporabljenih začimb: paprikaš daje rdečo, kari pa rumeno žolco.

Odcejeno zelenjavo zmeljete s paličnim mešalnikom. (Ker je vse skupaj še vroče, obvezno uporabite palični mešalnik s kovinsko nogo.) Dobljeno omako in meso vrnete nazaj v lonec; postrežete toplo ali hladno.

V smislu hranilne vrednosti ima tudi ta omaka lastnosti jušne osnove/žolce, ker pa vsebuje tudi čebulo in škrobno zelenjavo, je bistveno težje prebavljiva kot precejena žolca ali čista žolca brez zelenjave, zelišč in drugih začimb.

Za več informacij, vključno z recepti za jušne osnove/žolce, si preberite posodobljeno in z recepti dopolnjeno objavo Mesna, ribja, kostna jušna osnova in žolca – balzam za živce, nadledvično žlezo, sklepe, zobe, kosti, kožo in prebavni trakt:

  • Jušne osnove/žolce – osnovni recept z video demonstracijo
  • Mesne jušne osnove/žolce
  • Jušne osnove/žolce iz odcejene mesno-zelenjavne enolončnice
  • Kostne jušne osnove/žolce
  • Jušne osnove/žolce iz perutnine
  • Jušne osnove/žolce iz rib
  • Katere vrste mesa in perutnine izbrati za optimalne rezultate, je seveda odvisno od vašega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma. V primeru izgube integritete prebavnega trakta, občutljivih prebavil in/ali bolezni je najbolj blagodejna žolca, ki je v celoti pripravljena brez dodane zelenjave, zelišč in začimb.

    Če ne morete dobiti mesa eko pašnih živali, potem vam priporočam, da v trgovinah poiščete meso, uvoženo iz Madžarske, in ga pred pripravo temeljito ozonirate. Tako boste namreč zagotovo vedeli, da živali vsaj niso bile deležne gensko spremenjene krme, ozonator pa bo nevtraliziral patogene in večino toksinov.

    Poleg številnih pojasnil in vašemu nutrigenomičnemu profilu® prilagojenih priporočil v zvezi s prehrano, vadbo in obvladovanjem stresa ter strategij za wellness za vse življenje, vaš ortogonomični profil® med drugim vsebuje tudi ustrezen, zelo specifičen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil ne samo za posamične vrste perutnine, ampak vseh kategorij živil - od mesa in rib pa do maščob rastlinskega in živalskega izvora, stročnic, oreškov in semen, sadja, škrobne in neškrobne zelenjave, čajev, sokov in drugih pijač, začimb in zelišč, z logiko prepovedi oz. koristnosti vsakega živila ter priporočenimi količinami, kombinacijami in porcijami vred, pa tudi tabele vsebnosti fruktoze, sladkornih alkoholov in medsebojnega razmerja fruktoze in glukoze.

    Za izdelavo vašega nutrigenomičnega profila® in ustreznega ortogenomičnega programa® za optimalno prehrano, vadbo in življenjski slog, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


    ***Moje Finance razkrivajo (ne)uporabnost analize DNK za namene priporočil glede prehrane in ugotavljanje predispozicij za zasvojenost***

    Nedavno je revija Moje Finance (št.05-2013) objavila izkušnjo novinarke Marje Milič, ki si je pri dveh različnih ponudnikih dala izdelati analizo svoje DNK in ustrezne nasvete v zvezi s prehrano, vadbo in življenjski slog. Ko je vse skupaj prebrala, je bila najprej precej zmedena, nato pa je poklicala mene.

    Marja, ki je prej nisem poznala ne osebno ne kako drugače, je pri meni preživela tri ure med tem, ko sem skušala razvozlati njene rezultate in priporočila, ki jih je dobila od izvajalcev in podizvajalcev. Moj zaključek?

    "Plačali ste zelo veliko, da so vam povedali to, kar že veste, in da vam niso povedali praktično nič od tistega, kar bi morali vedeti, pa ne veste."

    Nasveti so bili splošni, pavšalni in neuporabni. Ne samo, da je dobila od različnih ponudnikov nasprotujoča si priporočila; pri nobenem ni izvedela bistva, in sicer katere ogljikove hidrate, beljakovine ali maščobe sploh sme jesti, iz katerih kategorij živil, v kakšni obliki, kdaj, kako, v kakšnih količinah.

    Kot da bi bili vsi ogljikovi hidrati iz vseh virov – žit, sadja, zelenjave, alkohola – enaki.

    Kot da bi bile vse beljakovine in nasičene maščobe – iz mesa, rib, mehkužcev, lupinarjev različnih vrst živali, iz različnih vrst oreškov in semen, stročnic, mleka in mlečnih izdelkov – identične.

    Kot da bi bile vse nenasičene maščobe iz žit, oreškov in semen – medesbojno izmenljive.

    Enakost, identičnost, medesbojna izmenljivost namreč predvideva isto sestavo hranil, prebavljivost in presnovljivost – kar pa niti znotraj posamičnih kategorij živil niti slučajno ne drži.

    Kot da pridelava, predelava, priprava, kombinacije, količine in porcije nimajo nobenega vpliva.

    Le kje so ostale sposobnosti razgradnje posamičnih vrst ogljikovih hidratov, kot so na primer amiloza, fruktoza, sladkorni alkoholi, inulin in drugi fruktani?

    Niti z besedo ni omenjeno, da so različne beljakovine, kakor tudi različne nasičene in nenasičene maščobe zelo različno prebavljive in presnovljive, in tudi zelo različno uporabne za organizem, ker imajo zelo različno sestavo aminokislin in maščobnih kislin?

    Da o povsem zanemarjenih reakcijah raznih nefunkcionalnih beljakovin (n.pr. lektinov, prolaminov, aglutininov, kazeina itd.) in sladkorjev (n.pr. D-galaktoze v mleku in mlečnih izdelkih) že samo z antigenom krvne skupine sploh ne govorim.

    Prav tako je daleč od resnice, da zgolj prisotnost nekega gena ali skupine genov avtomatično pomeni večjo dovzetnost za zasvojenost z neko substanco. Naj gre za alkohol, nikotin, kofein, sladkor, maščobe, sol ali katerokoli drugo drogo, so odvisnosti v prvi vrsti stvar epigenetskega programiranja v prednatalnem in neonatalnem obdobju, in ne zgolj posameznikove DNK.

    O trenutnih nastavitvah zadevnih genov, se pravi, kateri geni so dejansko aktivirani, do katere mere in kateri so izključeni, kakor tudi o vašem privzetem epigenetskem programu, po katerem vaš organizem deluje, pa analiza DNK v celoti molči.

    Sicer pa si lahko članek, ki je bil objavljen v majski številki revije Moje Finance, preberete na spodnji povezavi in si sami ustvarite svoje mnenje o (ne)uporabnosti analize DNK za namene priporočil glede tega, kaj je za vas zdrava prehrana, in ugotavljanja predispozicij za zasvojenost: "NE! Zahvalite se staršem"

    ***Ogljikovi hidrati, žitarice z glutenom ali brez so daleč od zdrave prehrane***

    V ilustracijo ne-enakosti in posledično zelo različne presnovljivosti, prebavljivosti in vplivov na zdravje in počutje vam priporočam, da si med podatki o živilih (ponovno) preberete objave, ki govorijo (predvsem) o ogljikovih hidratih:

    Zelenjava kot vir vitaminov, mineralov in drugih hranil

    Zdravilno in škodljivo koščičasto, pečkato in mediteransko sadje

    Jagodičevje in gozdni sadeži: za sanacijo želodca in sluznic v prebavilih, zbijanje vročine, spodbujanje apetita, razstrupljanje in zdrava jetra

    Vse, kar ste kdajkoli hoteli vedeti o žitaricah, pa si niste upali vprašati

    Ko smo že pri žitaricah, si velja ponovno osvežiti spomin na številna antihranila, ki jih vsebujejo – od lektinov do glutena in gliadina, od fitinske kisline do abrazivnih vlaknin, od fruktanov do amiloze.

    Pšenica, ječmen, rž, oves in intoleranca na fruktozo

    Žita, ki vsebujejo gluten, in izdelki iz teh žit, imajo tudi visoko vsebnostjo fruktanov (FOS, inulin) in drugih oligo-, di- in mono-saharidov ter poliolov (FODMAPs), ki povzročajo fermentacijo v prebavilih, in se jih je treba v primeru intolerance na fruktozo izogibati:

    • Pšenica in izdelki, ki vsebujejo pšenico (moka, testenine, kruh, polnoznrnati kosmiči), ječmen, rž in sploh vsi polnozrnati izdelki oz. izdelki iz polnozrnate moke.
    • Pšenični otrobi, polnozrnata pšenična moka in izdelki iz take moke imajo hkrati visoko raven inulina.

    Kaj pa brezglutenska žita?

    Vsa živila iz žit in drugih trav – z glutenom ali brez (kot na primer amarant, koruza, proso, beli in rjavi riž), pa tudi ajda in kvinoja (ki ne spadata v isto družino kot žita) – poleg nefunkcionalnih beljakovin, fitinov, saponinov in drugih antihranil, o katerih se lahko poučite v seriji objav Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo – vsebujejo visok odstotek ogljikovih hidratov, ki se razgradijo v za organizem zelo problematičen sladkor.

    Že samo pogled na sicer lektinsko neproblematičen riž, ki ne vsebuje nobenega glutena oz. gliadina, je nadvse razsvetljujoč:

    Poleg vseh že naštetih težav, ki jih povzročajo ogljikovi hidrati, predstavlja s stališča hranilnosti riž podobno težavo kot koruza: iz telesa namreč črpa vitamin B1, kar vodi v bolezen, znano pod imenom beriberi. [..]

    Toda tudi nebrušen riž je daleč od tega, da bi ga lahko opisali kot zdravo prehrano. Kot vsa žita tudi riž (predvsem v svojih ovojnicah) vsebuje celo vrsto antihranil, ki jih je treba pred uživanjem odstraniti (n.pr. s fermentacijo). Resda je riž, kar zadeva lektine in njihovo specifično reaktivnost z antigeni krvnih skupin po sistemu ABO, relativno neproblematičen. To pa še ne pomeni, da ga lahko brez posledic jedo vsi ljudje, tudi če so povsem zdravi.

    Tako kot večina koreninarjev in gomoljev in druga žita ter izdelki iz tovrstnih živil, tudi riž namreč vsebuje škrob, ki postane prebavljiv šele s toplotno obdelavo. To pomeni, da se za optimalno prebavo tovrstna hrana uživa izključno temeljito kuhana (skoraj razkuhana) in nikakor ne al dente.

    Sorte riža z nizkim in srednjim glikemičnim indeksom (n.pr. dolgozrnat riž, basmati) imajo visoko vsebnost amiloze. Zaradi pomanjkanja ustreznih encimov za njeno razgradnjo tovrstno hrano prebavljajo bakterije, kar povzroča bakterijski razrast v tankem črevesju (SIBO) in s tem povezane posledice: ustvarjajo se črevesni plini (in s tem pritisk na prebavne organe), kar vodi v bolečine v trebuhu, refluks kisline (zgaga, GERB) ter motnje v prebavi, absorpciji hranil in delovanju žolčnika, pankreasa in drugih organov; zaradi korozivne narave nastajajočih plinov prihaja do poškodb prebavnih tkiv, kar sčasoma vodi v izgubo integritete prebavnega trakta.

    Kar zadeva riž je torej bolj priporočljivo izbirati sorte z visokim glikemičnim indeksom in visoko vsebnostjo amilopektina (n.pr. okrogli in kratkozrnati riž, riž vrste jasmin), ki ob segrevanju želirajo (se hitro razgradijo v glukozo) in s tem postanejo lahko prebavljive. Količine je treba seveda močno omejiti, saj zaradi visokega glikemičnega indeksa uživanje tovrstne hrane vodi v odpornost na insulin, diabetes, debelost in s tem povezane zdravstvene težave. Iz tega razloga je uživanje riža priporočljivo kombinirati s cimetom, ki bistveno zniža njegov glikemični indeks.

    Glede na to, v kakšni prsti rase, lahko riž vsebuje velike količine težkih kovin, predvsem arzena in svinca.

    Več o simptomih pomanjkanja tiamina in o tem, v katerih državah pridelajo (in izvozijo, tudi v Slovenijo) največ z arzenom in svincem kontaminiranega riža, si lahko preberete v posodobljeni in dopolnjeni objavi Vse, kar ste kdajkoli hoteli vedeti o žitaricah, pa si niste upali vprašati: Riž.

    ***Analiza DNK ali nutrigenomični profil®?***

    Za razliko od analize DNK vaš ortogenomični program®, izdelan na podlagi vašega nutrigenomičnega profila®, poleg številnih pojasnil in vašemu nutrigenomičnemu profilu® prilagojenih priporočil v zvezi s prehrano, vadbo in obvladovanjem stresa ter strategij za wellness za vse življenje, med drugim vsebuje tudi ustrezen, zelo specifičen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil za posamične vrste mesa, perutnine, rib, maščob rastlinskega in živalskega izvora, stročnic, oreškov in semen, sadja, škrobne in neškrobne zelenjave, čajev, sokov in drugih pijač, začimb in zelišč, z logiko prepovedi oz. koristnosti vsakega živila ter priporočenimi količinami, kombinacijami in porcijami vred, pa tudi tabele vsebnosti fruktoze, sladkornih alkoholov in medsebojnega razmerja fruktoze in glukoze.

    Za naročanje vašega nutrigenomičnega profila®, dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


    ***SPOMLADANSKA HRANA: sveži sokovi, fermentacija ter marinirana zelenjava in meso***

    Od Velike noči pa do konca pomladi je predvsem čas za to, da izčrpano (in po možnosti očiščeno telo) ponovno nahranimo in ga preskrbimo z življenjsko potrebnimi vitamini, minerali, antioksidanti, pa tudi z esencialnimi aminokislinami in maščobnimi kislinami.

    Glede na to, da je presna zelenjava za telo izredno težko prebavljiva, saj človeško telo preprosto nima potrebnih encimov za razgradnjo celuloze (pa tudi fruktani so za marsikoga prevelik zalogaj), so najboljši vir »instant« vitaminov sveže stisnjeni sokovi iz škrobne in neškrobne sezonske zelenjave, seveda skladno z vašim nutrigenomičnim profilom®. V ta namen so spomladi odlični na primer beluši, ki so sicer v kuhani obliki za marsikateri nutrigenomični profil® problematični; sok belušev je zlasti v začetku priporočljivo mešati s korenčkovim sokom, saj sicer lahko kaj hitro preobremenimo ledvice. Tudi sok, ki ga iztisnemo iz regrata (ki je kot solata za ljudi s prizadetimi prebavili bolj škodljiv kot koristen), deluje čistilno tako na jetra kot tudi ledvice, hkrati pa v telo vnese veliko dragocenih mineralov. Hranilno komponento prinašata predvsem korenčkov sok in sok rdeče pese.

    Tudi fermentirana zelenjava je lahko izredno bogat vir vitaminov (predvsem B, C in K), dodatno pa seveda tudi simbiotičnih mlečnokislinskih bakterij, ki s svojim delovanjem pozitivno vplivajo na delovanje prebavil in s tem celotnega imunskega sistema. Fermentirana zelenjava ima zelo podoben okus kot v kisu kuhana in vložena zelenjava, a je telesu bistveno prijaznejša in koristnejša. Če fermentiramo bučke, jih lahko uživamo že po dobrem tednu fermentacije; odličen je tudi fermentiran stročji fižol, brokoli, ohrovt, por.

    Poleg sveže stisnjenega soka in fermentirane zelenjave je zelo priporočljivo uživanje marinirane listnate zelenjave. V ta namen se nam spomladi ponujata predvsem čemaž in divji česen, ki sta odlična v trajni marinadi iz olivnega olja in himalajske soli. Ob tem velja nekaj besed nameniti tudi olivnemu olju. Hildegard von Bingen nad njim ni bila nič kaj navdušena:

    »[Olivno olje] … za jesti ni kaj prida in uniči okus drugim jedem. Je pa po drugi strani uporabno za veliko zdravil…« ~ Hildegard von Bingen

    Kot vsa olja rastlinskega izvora tudi olivno olje ni primerno niti za kuhanje niti za peko. Tudi kot dodatek že kuhani hrani je lahko precej problematično (agresivno); zato je pomembno, da ga dodamo kar precej prej in pustimo, da se stabilizira (omili). Iz tega razloga je bolj uporabno v marinadah in manj kot dodatek pravkar kuhani hrani, ki jo nameravamo zaužiti takoj.

    Velika prednost olivnega olja v primerjavi z večino olj rastlinskega izvora je, da ne povzroča škode: ker je mononenasičeno, ima zaradi tega bistveno bolj stabilno strukturo (in kratek čas prenese tudi temperature do vrelišča) in v telesu ne povzroča vnetij; poleg tega olivno olje vsebuje v glavnem neproblematične maščobne kisline tipa omega 9. Če namesto polinenasičenih rastlinskih olj, ki vsebujejo obilico omega 6, v marinadah za surovo in kuhano zelenjavo uporabljamo hladno stisnjeno, nerafinirano olivno olje (kuhamo in pečemo pa s kuhanim maslom), ima to lahko zelo pozitiven učinek na stanje telesnih tkiv in zlasti ožilja.

    Raziskave kažejo, da prehrana, bogata z visokokakovostnim, hladno stisnjenim, surovim olivnim oljem z visoko vsebnostjo polifenolov, zavira izraženost genov, ki spodbujajo vnetja. Študija 20 pacientov z metaboličnim sindromom (bolezensko stanje, ki predstavlja povišano tveganje za razvoj kardiovaskularnih bolezni in diabetesa tipa 2), je identificirala 98 genov, katerih izraženost je bila neposredno povezana z zaužito količino olivnega olja; ob tem je pomembno pripomniti, da je imela kakovost olivnega olja bistven vpliv na tozadevno učinkovitost.

    Prav epigenetsko pogojen protivnetni učinek visokokakovstnega, surovega olivnega olja (sposobnost zaviranja genov, ki sprožajo vnetja), omogoča bolj umirjen odziv imunskega sistema in s tem zmanjšuje možnost za razvoj arterioskleroze in drugih bolezni srca in ožilja. Posledična odsotnost vnetij se v izvidih kaže kot znižana raven problematičnega holesterola in trigliceridov v krvi – pa ne samo zaradi tosmiselne koristnosti (visokokakovostnega, surovega) olivnega olja, ampak zlasti na račun odsotnosti problematičnih rastlinskih olj in margarin (in drugih maščob, ki niso skladne s posameznikovim  nutrigenomičnim profilom®).

    Kljub temu, da je že nekoliko pozno, pa je mogoče predvsem v nekoliko višje ležečih travnikih še vedno nabrati divji česen, preden oleseni; čemaž ima precej daljšo sezono in ga lahko nabiramo, dokler ne odcveti.

    Marinade pa niso uporabne samo za zelenjavo, ampak tudi za meso. Tudi meso vsebuje neprebavljive kite, ligamente in žile, ki zelo obremenjujejo prebavila in spodbujajo razvoj človeku sovražne črevesne flore. Bakterije gnitja, ki namesto encimov razgrajujejo tovrstno »hrano« namreč s svojimi toksičnimi izločki uničujejo prebavne sluznice, obremenjujejo organe razstrupljanja in povzročajo zakisanost – pa ne samo v prebavilih, ampak v celotnem telesu. Prav zato je priporočljivo, da manj mehko meso pred uživanjem omehčamo, kar lahko med drugim dosežemo tudi z mariniranjem. Že samo, če meso za zrezke pred pečenjem za najmanj pol ure namočimo v nasičeni raztopini himalajske soli, lahko to naredi kar veliko razliko v njegovi prebavljivosti.

    Recepte za čemaž/divji česen v olivnem olju, piščančja bedra v marinadi iz omake tamari, česna in ingverja in zrezke v marinadi iz himalajske soli najdete med recepti za marinade. Kot vedno velja, da je treba sestavine v receptih obvezno prilagoditi vašemu nutrigenomičnemu profilu® in trenutnemu stanju organizma.

    Za naročanje vašega nutrigenomičnega profila® (ki vsebuje tudi ustrezen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil, po novem pa tudi tabele vsebnosti fruktoze, sladkornih alkoholov in medsebojnega razmerja fruktoze in glukoze), dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info


    ***ZBOGOM, VEG(ETARIJ)ANSTVO IN PRESNOJEDSTVO!***

    Vsake toliko časa sem prek e-pošte ali po telefonu deležna hudih kritik raznih vegetarijancev, veganov in presnojedcev, češ da z nutrigenomičnim profilom® propagiram zdravju škodljiv pristop k prehrani in da je "znanstveno dokazano", da je za človeka primerna edino in samo hrana rastlinskega izvora, po možnosti v presni obliki.

    Takim kritikom se očitno ne zdi vredno prebirati mojih objav v rubriki Podatki o živilih in recepti, v katerih obsežno opisujem problematiko njihovega pristopa. Upam pa, da bo njihove pošte in klicev konec, ko si bodo prebrali konkretno izkušnjo bivšega dolgoletnega vegetarijanca (tudi občasnega vegana in presnojedca), ki si je z upoštevanjem svojega nutrigenomičnega profila in iz tega izhajajočega programa prehrane bistveno izboljšal svoje zdravje in počutje:

    Stroga vegetarijanska prehrana in eksperimentiranje z veganstvom in presnojedstvom se je zdela smiselna izbira. Od začetka je vse potekalo odlično, zadnjih nekaj let pa se mi je zdravstveno stanje, predvsem jeseni in pozimi, občutno slabšalo. Navzven sem bil povsem v redu, v resnici pa se mi je zdelo, da razpadam. Bolečine v nekaterih notranjih organih in telesnih delih sploh ne morem opisati. Preiskave niso pokazale ničesar, za minimalno povišanje holesterola pa sem dobil jedilnik, ki mi je predpisoval točno to, kar sem že užival zadnjih dvajset let!

    Pri meni upoštevanje mojega nutrigenomičnega profila® [..] več kot odlično deluje.

    Zavedam se, da bo trajalo še kakšno leto ali dve, da pridem na 100%, so pa spremembe že sedaj tako občutne in pozitivne, da bom pri tem vztrajal. ~ Iztok, inženir raziskovalec na fakulteti

    [Celotno Iztokovo izkušnjo si lahko preberete tukaj.]

    Pri tem Iztok opaža tudi, kako zelo blagodejen učinek ima na njegovo telo uživanje jušnih osnov/žolc iz mesa in rib, ki so ga v začetku zelo odbijale:

    "...kaže, da jušna osnova iz rib zelo ugodno deluje na sklepe, jušna osnova iz (stare) domače kure pa izrazito ugodno na želodec in prebavni sistem, seveda pa sta obe neke vrste balzam za telo v mojem trenutnem stanju."

    Ne glede na Iztokove ugotovitve pa vam priporočam, da se ustrezno izobrazite, preden se lotite tovrstnega eksperimentiranja: tako kot vsaka hrana ima namreč lahko tudi jušna osnova/žolca določene negativne učinke.

    ***NEGATIVNI UČINKI ŽELATINE V ŽOLCI***

    Žolca praviloma ne povzroča zdravstvenih težav. Problemi se lahko pojavijo predvsem v naslednjih primerih:

    • kadar zaradi pomanjkanja magnezija, porušenega medsebojnega razmerja med kalcijem in magnezijem, in/ali izgube integritete prebavnega trakta pride do reakcije s prostimi glutamati (n.pr. iz dolgotrajno kuhane kostne jušne osnove ali od kuhanja na previsoki temperaturi), ki posledično povzročajo motnje v delovanju živčnega sistema,
    • če postopek ali način priprave denaturira hranila v žolci ali spremeni njihovo strukturo tako, da postanejo toksična (npr. kuhanje v mikrovalovki, kuhanje v neprodušno zaprti posodi, kuhanje na previsoki temperaturi itd.),

    Več o tem si lahko preberete pravkar dodanem poglavju v objavi o jušnih osnovah in žolcah: Negativni učinki želatine v žolci. Med drugim boste izvedeli tudi, zakaj žolca iz mesa rib, ki se kuha več kot nekaj minut, povzroča malabsorpcijo in posledični bakterijski razrast, in zakaj ljudje s preobremenitvijo s težkimi kovinami, prizadetimi prebavili, poškodbami (ali motnjami v delovanju) živčnega sistema, pa tudi rakavi bolniki ne bi smeli uživati kostne jušne osnove/žolce iz druge faze kuhanja.

    ***TEŽKE KOVINE – NEVIDNE MORILKE***

    Kar precej uporabnih informacij o tem, kako se lahko izognemo preobremenitvi s težkimi kovinami oziroma saniramo tovrstna stanja, si lahko preberete v objavi Težke kovine – nevidne morilke (intervju z natašo klarič, revija Jana 4.4.2013).

    Več informacij o zastrupljanju in razstrupljanju: Strategije za učinkovito detoksifikacijo

    Recepte za vašemu nutrigenomičnemu profilu® prijazne jedi najdete med Podatki o živilih, recepti.

    Mimogrede: opažam, da velika večina naročnikov nutrigenomičnega profila® sploh ne izkoristi možnosti svetovanja, ki je že vključeno v izdelavo programa prehrane, vadbe in življenjskega sloga! Zakaj pravzaprav nudim svetovanje? Na to vprašanja naj vam odgovori kar Iztok:

    "Mislim, da je tudi osebni pogovor ključ do uspeha, saj ljudje različno dojemamo zapisano in pri tako pomembni stvari, kot je zdravje, je nujno razčistiti nejasnosti ali napačne lastne interpretacije."

    Je od izdelave vašega programa preteklo že več kot tri mesece? V tem primeru vam priporočam, da vsekakor naročite dodatno svetovanje in si razjasnite pojme, saj v nasprotnem primeru obstaja velika možnost, da pri izvajanju programa ne boste tako uspešni, kot bi lahko bili.

    Za naročanje vašega nutrigenomičnega profila® (ki vsebuje tudi ustrezen seznam priporočenih, dovoljenih in odsvetovanih živil, po novem pa tudi tabele vsebnosti fruktoze, sladkornih alkoholov in medsebojnega razmerja fruktoze in glukoze), dodatno svetovanje in več informacij pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info



    Več informacij s področja nutrigenomike

    Arhiv preteklih objav

    Nazaj na vrh


    Nazaj na vrh