23-07-2012

Žita – predvsem pšenica in koruza – so poleg soje in mlečnih izdelkov – v zahodnem svetu med daleč najbolj subvencioniranimi pridelki za človekovo prehrano.

Tudi mednarodna organizacija OZN za hrano in kmetijstvo (FAO), ki svoje poslanstvo opisuje z besedami “narediti konec lakoti na svetu”, ima v svojem emblemu snop pšenice in geslo Fiat Panis (“naj bo kruh”) kot svoje vodilo.

In zakaj ne bi bilo tako? S svojo dovzetnostjo za industrializirano pridelavo, skladiščenje in nadaljnjo predelavo, velikim donosom na hektar in visoko kalorično vrednostjo se žita kar ponujajo kot nadvse prikladen, politično korekten, vsesplošno priljubljen, nasiten in predvsem poceni vir “zdrave, polnovredne prehrane” prebivalstva kjerkoli na svetu.

Sliši se kar predobro, da bi bilo res, mar ne? Kajti če pogledamo dejansko stanje na našem planetu, tako v smislu vitke linije oziroma debelosti in prehranjenosti oziroma podhranjenosti, kot tudi zdravja oziroma bolezni in odstotka življenjske dobe, ki jo človek preživi v kolikor toliko dobri formi in počutju, je slika vse od uvedbe poljedelstva naprej – in zlasti od cca. 1970 dalje, ko so žita uradno postala temelj vsakdanje prehrane – vse prej kot rožnata.

“Daj nam danes naš vsakdanji kruh…”

Žita kot osnova vsakdanje prehrane so tako globoko zakoreninjena predvsem v sodobni zahodnjaški miselnosti, da bi človek sklepal, da gre pri njihovem uživanju za eno od desetih božjih zapovedi.

Pa ni čisto tako.

Se spomnite zgodbe o prepovedanem sadežu, kači in izgonu iz raja? Stara sufijska legenda pravi, da je kača nagovorila Evo, da je Adamu ponudila snop pšenice – in ne jabolko, kot trdi krščanska dogma.

Kaj je verjetnejše, si lahko preberete v objavi ŽITARICE: vse, kar ste kdajkoli hoteli vedeti o žitaricah, pa si niste upali vprašati

Želite  in  optimizirati svojo težo,  zdravje in  počutje, in  popraviti škodo v vaših prebavilih, ki ste jo naredili z uživanjem pšenice, koruze in druge, vašemu organizmu sovražne »hrane«? Stopite na vašo osebno, samo vam lastno pot – pot do vaše samouresničitve, do izpolnitve vašega poslanstva in človeka vrednega življenja. Kako?

Pokličite GSM 041 803 075 ali pišite na info@nutrigenomika.info ter naročite in začnite spoštovati svoj nutrigenomični profil® še danes!


15-07-2012

***Nutrigenomični iPad***

Pred kratkim je naneslo, da sem po dolgem času srečala naročnika, ki si je pred kakšnim letom dni dal izdelati svoj nutrigenomični profil®. Seveda sem to priložnost nemudoma izkoristila za to, da ga pobaram, kako se mu zadeva obnese. Odgovor, ki je sledil, je tipičen za velikansko večino mojih naročnikov. Vsebino najine izmenjave prečudovito ilustrira 30-sekundni video Oči, kako ti je všeč iPad, ki smo ti ga dali za rojstni dan? (Tudi če ne znate nemško, boste brez težav razumeli bistvo.)

Kakor vidite, mi moje življenje na vsakem koraku ponuja prvovrstni zabavni program. Večina tistih, ki naročijo nutrigenomični profil®, se za to odloči zaradi nezadovoljstva nad svojim življenjem in počutjem, ki izhaja iz zastarelih čustvenih in miselnih vzorcev ter življenjskega sloga, ki ni v skladu niti z njihovo naravo niti z osebnim poslanstvom. S prehrano, ki je kompatibilna s posameznikovo fiziologijo, se telo očisti in razbremeni. Tako nastanejo presežki energije, ki bi jih moral človek porabiti za to, da se uskladi s svojo vestjo, kar neredko tudi zahteva, da svojo miselnost in življenje temeljito spremeni – in po potrebi zamenja tudi delovno okolje in/ali partnerja oz. partnerko, če ga le-ta ne podpira v njegovih prizadevanjih po ustvarjalnem življenju in samouresničitvi. V praksi pa se dogaja ravno nasprotno: večina presežno energijo nato porabi za to, da lahko še naprej živi po starem – se pravi, neustvarjalno in nesmiselno.

»The crazies are inching away on the highway in their metal coffins, going to spend the whole day somewhere they don’t want to be – and then never ask why.«

Seveda obstajajo tudi izjeme. Moj prvi ambasador za nutrigenomični profil® in »paradni konj« na področju športa, Frenk Pavlič, si je februarja na letnih pripravah nogometnih sodnikov na novo sezono strgal Ahilovo tetivo. Manj kot štiri mesece po operaciji je z najboljšim rezultatom med svojimi kolegi naredil sodniške norme za fizično pripravo. Njegov osupljiv dosežek je pospremila oglušujoča tišina: niti eden od njegovih sodniških kolegov ga ni vprašal, kako mu je to uspelo, kaj šele, da bi ga bil pripravljen posnemati.

»Z dosledno prehrano po nutrigenomičnem profilu® ter uživanjem in lokalno uporabo redoks signalnih molekul ASEA sem po poškodbi in operaciji tetive februarja letos po dobrih treh mesecih fizično ponovno kos ne samo sojenju, ampak se tudi v ringu spet lahko uspešno merim tudi z najboljšimi~Frenk Pavlič, junij 2012

Če se vam to ne zdi nič posebnega, potem se spomnite, da je Frenk lani dopolnil 41 let in da letošnjih sodniških norm niso naredili tudi nekateri mednarodni sodniki, ki so zato ostali brez sojenja na evropskem prvenstvu v nogometu 2012 – in to kljub popolni odsotnosti poškodb ali zdravstvenih težav.

Mlajša generacija, ki jo med naročniki nutrigenomičnega profila® predstavljata na primer študenta Maša in Vedran, glede tega kaže višjo raven zavesti.

»*Superjunaške* sposobnosti, ki jih človek lahko pridobi z ravnanjem v skladu z nutrigenomičnim profilom®, zdaj jemljem kot nekaj povsem samoumevnega.« ~ Vedran O, študent prevajalstva

Koliko pa bosta te sposobnosti in informacije v nutrigenomičnem profilu® v resnici uspela uporabiti za svoj vzpon po evolucijski lestvici in ne za nesmiselno futranje nenasitnega wetika in njegovega parazitsko-psihopatskega sistema, bomo pa seveda še videli.

 

POLETNA KUHINJA: JULIJ

Nihče ne more zanikati popularnosti ledenke in radiča, in vse več je takih, ki nas prepričujejo o prednostih presne hrane v najrazličnejših oblikah – od kašastih zelenjavnih sokov do napitkov iz zmletega surovega ohrovta ali solate iz presnega brokolija – ki da kar prekipeva od mineralov, vitaminov in antioksidantov. Toda glede na visoko vsebnost celuloze, za katerega človek nima načina, da bi jo razgradil z lastnimi encimi, je prebavljivost presne zelenjave in biorazpoložljivost bogastva hranil, ki se skrivajo v njej, ne samo zelo slaba, ampak za organizem celo izredno obremenjujoča. Zato je za človeka veliko bolje, da zelenjave ne uživa v njenem presnem stanju, ampak zlasti in predvsem kuhano, pečeno, blanširano, fermentirano ali vsaj marinirano. Ti procesi namreč razgradijo ali vsaj močno oslabijo njeno celično strukturo, kar je ključno za njihovo prebavljivost in absorpcijo prisotnih hranil.

***POLETNA KUHINJA: Polnjena zelenjava***

Tudi pri hrani velja, da enoličnost vodi v podhranjenost in propadanje organizma. Če želite ohraniti mladost in vitalnost, naj vas pri sestavljanju jedilnikov vodijo raznolikost, raznovrstnost, sprememba. Skuhajte nekaj novega; uporabite drugačne začimbe; opustite fiksne predstave o »obveznih« sestavinah v neki jedi.

***POLETNA KUHINJA: Polnjene bučke***

Poleti (kot je razvidno tudi po cenah v trgovinah s svežo zelenjavo) je sezona bučk v polnem razmahu; marsikdo se celo pritožuje, da mu že lezejo iz ušes! Ko povprašam o tem, kako jih pripravlja, pa se prej ko ne izkaže, da še ni preizkusil niti narastka iz gomolja zelene, korenja, stročjega fižola in bučk, niti fritate iz graha, stročjega fižola in bučk, kjer se bučk sploh ne čuti.

Recepte za vse te (in še mnoge druge) dobrote najdete med Podatki o živilih in recepti.

***POLETNA KUHINJA: Blitvini zvitki***

Tistim med vami, ki svoj "nutrigenomični iPad" (že) s pridom uporabljate (vsaj) za razširitev svojega kuhinjskega repertoarja in popestritev družinskega jedilnika, med recepti za polnjeno zelenjavo tokrat ponujam nov kulinarični izziv: blitvine zvitke.

Zraven se odlično prileže čemaž v olivnem olju, za predjed pa fritata iz škrobne zelenjave. Kot posladek dve do tri ure po kosilu pa lahko postrežete rožičevo pecivo z malinovo peno. Vse to lahko pripravite tudi nekaj dni vnaprej… in samo vzamete iz hladilnika, ko ste lačni.

Recepte najdete med Podatki o živilih in recepti

***POLETNA KUHINJA: Osvežilne poletne solate ***

Hildergard je odsvetovala praktično vso surovo zelenjavo. Ne samo sestava, ampak tudi priprava živil je namreč bistvenega pomena: surova, marinirana, fermentirana, kuhana ali pečena hrana ima na različen učinek na različne tipe organizma; velja pa tudi, da vse jedi nikakor niso enako primerne za zdrave in bolne.

Kot smo videli že v objavah Hranila in antihranila, Ko je rafinirano, oluščeno in kuhano bolj zdravo kot neoluščeno, polnozrnato in surovo, Postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih, ter Sladkor in vlaknine v sadju – ubijalska kombinacija, neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo.

Če imate težave s prebavili, kot je med drugim na primer razvidno tudi iz prstnih odtisov, bo za vas veliko bolje, da se pri uživanju surove zelenjave omejite na sveže stisnjen sok (pri čemer pulpo skuhate ali zavržete), solate pa vsaj marinirate.

Za glavnato solato je Hildegard napisala, da jo je treba pred uživanjem obvezno marinirati v vinskem kisu in bučnem olju ali natreti s koprom in strtim ali nastrganim česnom.

Fermentirana zelenjava, ki v sebi skriva pravo bogastvo vitaminov B in C, je nepogrešljiva predvsem pozimi, čeprav tudi v drugih letnih časih (razen v vročih poletnih dneh) ni od muh. Zlasti poleti se priležejo tudi ohlajene solate iz kuhane oziroma dušene zelenjave, kot je na primer stročji fižol, bučke, brokoli, koromač, blitva.

Recepte najdete med Podatki o živilih in recepti

***Pasti poletne kuhinje – ko "zdravo" postane strupeno***

Pri pripravi hrane je treba biti pozoren na dejstvo, da večina zelenjave vsebuje antihranila, ki jih je treba pred uživanjem odstraniti. Pri uživanju presne zelenjave to dosežemo s fermentiranjem ali večurnim mariniranjem. Nekatero zelenjavo je treba kuhati dvakrat; če tako zelenjavo kuhamo, potem prvo vodo, v kateri zavremo zelenjavo (in jo kuhamo 1 minuto), obvezno zavržemo; enkrat zavreto zelenjavo nato dodatno toplotno obdelamo (n.pr. dušimo ali uporabimo za zelenjavne juhe, priloge, nadeve) ali pa jo mariniramo v solato. Alternativno je mogoče tozadevno problematično zelenjavo tudi peči ali pražiti (tako kot gobe), da problematična antihranila izparijo, vendar je ta način za njihovo odstranjevanje manj učinkovit. Več...

Ne glede na to, ali je jed pripravljena iz presne ali kuhane zelenjave, pa je pomembno limono (in druga kisla sredstva), česen in razne ostre začimbe, ki pregrevajo telo, v poletni vročini omejiti na minimum, saj pregrevanje prebavil pri visokih zunanjih temperaturah zastruplja organizem. To pomeni, da se pri marinadah omejimo predvsem na olivno olje in raztopino himalajske soli, in da ne uživamo ostankov česna in kisle tekočine, v kateri smo solato marinirali.

Vso zelenjavo uživamo v kontekstu svojega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.

Neškrobna zelenjava v vseh oblikah se dobro kombinira tako z mesom, ribami in jajci kot tudi s škrobno zelenjavo. Kuhana in postrežena v solati je odlična zlasti v kombinaciji s pečenko (toplo ali hladno), ribami, mehko kuhanim jajcem (ali kuhanim beljakom, surovim rumenjakom), zrezki v marinadi iz himalajske soli, zrezki s kurkumo in provansalskimi zelišči, piščančjimi bedri v marinadi iz omake tamari, česna in ingverja, polnjeno zelenjavo, narastkom iz škrobne in neškrobne zelenjave, narastkom iz graha, stročjega fižola in bučk.

Izbor zelenjave, mesa, rib, zabel, zelišč in začimb prilagodimo svojemu nutrigenomičnemu profilu® (po potrebi uporabimo alternativne dovoljene sestavine).

Za optimalno prebavljivost in presnovljivost izbiro sestavin prilagodimo trenutnemu položaju lune. Pri tem seveda vedno dajemo prednost ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora.

Solat iz kuhane zelenjave, kakor tudi drugih jedi, ki vsebujejo agresivne sestavine, kot so surov česen, kis, limonin sok, ni priporočljivo uživati na tešče oziroma pri zajtrku; prav tako niso priporočljive v pregretem stanju organizma.

Recepte najdete na www.nutrigenomika.info, Podatki o živilih in recepti


Nazaj na vrh


Nazaj na vrh