Junij

Obožujem poletno vročino. Možgani me zbudijo ob pol šestih, do osmih imam skuhano vso hrano za ves dan in še kakšnega zraven, okoli devetih pa zaprem vsa okna, jih zagrnem, spustim rolete, in potem v temnici preživim dan v raziskovanju in pisanju za računalnikom vse do sončnega zahoda, ko spustim v stanovanje pojemajočo svetlobo in svež zrak. Vmes pa si seveda obvezno vzamem čas tudi za rekreacijo, po možnosti na soncu in svežem zraku.

***REKREACIJA in SPREMEMBA KOT VRELEC MLADOSTI***

Moja najljubša poletna rekreacija je rolanje na razdaljo. Na deželi, kjer živim, imam za to kolikor toliko ugodne pogoje, za kar sem neizmerno hvaležna. Začela sem na svoj 40. rojstni dan, kar pomeni, da sem leta 2012 praznovala svojo jubilejno, deseto sezono na osmih koleščkih. Ljudje, mimo katerih (če je le vreme!) vsakodnevno brzim v opoldanskem času, še vedno mislijo, da obiskujem srednjo šolo, in me sprašujejo, kakšno je bilo spričevalo. Resnično, ni koledarska starost tista, ki predpisuje neko »ustrezno« telesno aktivnost, ampak ravno obratno: če se želite pomladiti, se čim več rekreirajte – seveda skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® in trenutnim stanjem organizma.

V sozvočju s človekovim naravnim ritmom telesnih organov je najboljši čas za kardiovaskularno (se pravi, aerobno) vadbo (kot je na primer tudi rolanje) med 11. in 13. uro; zanimivo je, da ti dve uri sovpadata z obdobjem, v katerem je zemlja od sonca deležna največ ultravijoličnih žarkov tipa B (UVB), ki so predpogoj za sintezo melanina in vitamina D. Vitamin D regulira več kot 2000 genov, ki so ključni za optimalno delovanje imunskega sistema, melanin pa kožo ščiti pred poškodbami telesnih tkiv in opeklinami, ki jih povzroča izpostavljenost sončnim žarkom tipa UVA. Iz tega sledi, da je sončenje ne samo nujno, ampak tudi, da je v kateremkoli drugem času dneva povsem kontraproduktivno, saj je intenzivnost žarkov UVA tekom dneva več ali manj konstantna, medtem ko so žarki UVB v zadostni meri prisotni samo okoli poldneva. Zdrava pamet narekuje, da lahko poleti z rekreacijo na soncu (brez blokatorjev žarkov UVB) okoli poldneva ubijemo dve muhi na en mah: ponastavimo gene tako za zdravje kot tudi za dolgo življenje.

Optimizacija vitamina D
Optimalna raven vitamina D3 25(OH) je med 50 in 70 ng/ml, v primeru raka ali kardiovaskularnih bolezni pa med 70 in 100 ng/ml. Najlažje jo dosežemo s sončenjem čim večje površine kože okoli poldneva, ko je intenzivnost žarkov UVB, ki spodbujajo sintezo melanina in vitamina D, največja. V Sloveniji nas žarki UVB dosežejo samo v času od 5. aprila [od 12:40 do 13:20 po poletnem času] do 5. septembra [od 12:30 do 13:20 po poletnem času]; najdlje v dnevu so žarki UVB prisotni na solsticij, 21. junija [od 10:15 do 15:45 po poletnem času].Konkretne ure na vaši lokaciji, ko sončni žarki padajo nad kotom 50°, ki je ključen za prisotnost žarkov UVB, si lahko ogledate na http://aa.usno.navy.mil/data/docs/AltAz.php [vpišete datum, zemljepisno dolžino in širino ter časovno cono vaše lokacije glede na GMT, in rezultatu po potrebi dodate 1 uro za poletni čas]. Izven teh UVB »oken« nas dosežejo samo žarki UVA, ki so izrazito škodljivi. Izpotavljanje žarkom UVA brez prisotnosti UVB (v Sloveniji torej v celotnem obdobju od 6.9. do 4.4., poleti pa zjutraj in večji del dopoldneva in popoldneva) je torej ne samo nesmisleno, ampak izrazito škodljivo. Kreme z SPF faktorjem zastrupljajo telo in povzročijo več rakavih obolenj kot jih preprečijo, in se zato izrazito odsvetujejo.Bistveno je, da pri sončenju ne uporabljamo nobenih zaščitnih sredstev (SPF, obleka) za blokado žarkov UVB; dokler nimamo podlage (v obliki zagorelosti), naj sončenje traja samo toliko časa, da koža postane rahlo rožnata, nato pa se pokrijemo oziroma oblečemo v lahka oblačila ali umaknemo v senco; te sončene kože nato 48 ur ne umivamo z milom ali čim podobnim, ampak izključno samo z vodo, sicer telo ne more sintetizirati vitamina D. Za sintezo vitamina D je zelo pomembno tudi uživanje hrane, ki vsebuje veliko žvepla (česen, čebula, ohrovt, brokoli…). Opečena ali kako drugače razdražena koža ne more proizvajati vitamina D in je ne smemo izpostavljati soncu, saj to samo prepečuje njeno obnovo oziroma celjenje!

In če si po rekreaciji še privoščimo dobro merico tople, prečiščene in po možnosti revitalizirane vode, in se ob tem bosi sprehodimo po travi, na ta način najbolje razstrupimo telo in ga preskrbimo z antioksidanti, soncu pa pokažemo še tiste dele telesa, ki jih med vadbo nikoli ne vidi.

Čim večkrat bosi hodite po zemlji (trava, mivka, skale…). Človeški organizem je zasnovan za hojo v neposrednem stiku z Zemljo – za razstrupljanje telesa! Strupi, ki se nahajajo v našem telesu (težke kovine, paraziti, virusi, xenobiotiki itd.) imajo pozitiven električni naboj. Zemlja ima negativen električni naboj. Zaradi nasprotne polaritete Zemlja v stiku s človeškim telesom deluje kot magnet za toksine v telesu. Vsakokrat, ko hodimo bosi po Zemlji, Zemljin negativni naboj potegne pozitivno nabite strupe iz našega telesa skozi široke pore na podplatih. Če bi človek živel na naraven, zdrav način, bi bila bosonoga hoja po Zemlji vsa detoksifikacija, ki bi jo potreboval.

Drugi ključni dejavnik mladosti in vitalnosti je sprememba.

Na vseh področjih življenja velja, da konstruktivne spremembe omogočajo in spodbujajo nova spoznanja in razvoj ustvarjalnosti.

Če kar naprej počnete eno in isto, v istem okolju, se možgani ukalupijo, zakrnijo, in vam zato vedno slabše služijo. Ne gre za koledarsko staranje, ampak za zakrnelost, ki je posledica pomanjkanja njihove uporabe.

Zamenjajte okolje, pa čeprav samo za nekaj dni. Zadihajte drugačen zrak. Poglejte stvari z drugega zornega kota. Zdrmajte svoje nevrone. Prisilite jih v nove, drugačne načine delovanja. Privoščite oddih umskim in telesnim mišicam, ki jih stalno uporabljate, in dajte priložnost tistim, ki so v vašem življenju zapostavljene. O čem govorim? O oddihu od vsakdana.

Nedavno sem si privoščila tridnevno razstresanje: maratonsko rolanje v okolici Podkorena, pri čemer sem raziskala (kolesarske) steze od Gozd Martuljka na slovenski strani pa do Bele peči na italijanski, in se z gondolo odpravila na Višarje.

Podkoren predstavlja odlično izhodiščno točko za enodnevne ali nekaj urne izlete in raziskovanja (z avtom, kolesom, rolerji ali peš) skrajnega severozahodnega dela tradicionalno slovensko-govorečega območja ob današnji slovensko-italijansko-avstrijski tromeji.

Več kot udobno, sodobno in okusno opremljeni, prostorni in zračni, z balkonom na južni steni ter prekrasnim pogledom na FIS progo in Špik, ter konstantno temperaturo tudi v največji vročini, predstavljajo dvosobni apartmaji Kot’č v neposredni bližini cerkve Sv.Andreja idealno bazo za nekajdnevni oddih.

Ker v bližnji okolici ni niti zabave za najstnike niti nakupovalnih centrov, so primerni predvsem za tiste, ki se želijo uglasiti na svoje bistvo in si ponovno napolniti baterije; v ta namen vam skladno s standardnimi nasveti v nutrigenomičnem profilu® skrajno resno priporočam, da v apartmaju ponoči obvezno izklopite brezžični internet in mobilne telefone ter  vsekakor  izkoristite možnost ločenih spalnic.

Doma rolanje izmenjujem z vadbo na vibracijski plošči, ki stimulira – zdrma oziroma pretrese – celotno telo: ne samo vse mišične skupine, ampak tudi celoten živčni sistem. Za razliko od rolanja deluje tovrstna vadba na bela mišična vlakna in spodbuja hipofizo k večji proizvodnji rastnega hormona (ki pogojuje regeneracijo in pomlajevanje), kar je za moj nutrigenomični profil® bolj priporočljiv pristop kot na primer intenzivna intervalna vadba, ki se prav tako lahko uporablja v ta namen.

Tako kot Ernestine Sheperd, ki se je pri 71 letih začela ukvarjati z body buildingom, in ima pri svojih 75-ih boljšo postavo in kondicijo kot orjaška večina 25-letnikov, tudi jaz po vadbi prisegam na meso in zelenjavo – seveda skladno z mojim nutrigenomičnim profilom®. Blitva na mojem vrtu je zdaj že ravno prav velika za blitvine zvitke. V poletni vročini za kosilo ni boljšega kot (hladna) polnjena zelenjava… včasih celo direktno iz hladilnika. ;)


***POLETNA KUHINJA: Polnjena zelenjava***

Tudi pri hrani velja, da enoličnost vodi v podhranjenost in propadanje organizma. Če želite ohraniti mladost in vitalnost, naj vas pri sestavljanju jedilnikov vodijo raznolikost, raznovrstnost, sprememba. Skuhajte nekaj novega; uporabite drugačne začimbe; opustite fiksne predstave o »obveznih« sestavinah v neki jedi. Recept za blitvine zvitke oz. za polnjeno zelenjavo najdete med Podatki o živilih in recepti. Zraven se odlično prileže čemaž v olivnem olju in fritata iz škrobne zelenjave, za posladek pa rožičevo pecivo z malinovo peno. Vse to lahko pripravite tudi nekaj dni vnaprej… in samo vzamete iz hladilnika, ko ste lačni. Dober tek!

Nazaj na vrh


Nazaj na vrh