Sekretor ali nesekretor?

Vpliv statusa sekretor/nesekretor na imunski sistem, metabolizem, prebavni trakt in črevesno floro

©Nataša Klarič

(Podatkovni vir: EatRight4YourType Encyclopedia)



Poznavanje krvne skupine in statusa sekretor/nesekretor je eden od načinov za ugotavljanje specifičnih informacij o genetskem ustroju vašega telesa in dovzetnosti za alergije in bolezni. Oseba je lahko sekretor ali nesekretor. To je povsem neodvisno od tega, ali imate krvno skupino A, B, AB ali O.

Na kromosomu številka 19, specifično na lokusu 19q13.3 se nahajajo geni, ki določajo, ali posameznik izloča antigen svoje krvne skupine v prosti obliki (»sekretor«) ali ne (»nesekretor«). Ti geni so neodvisni od krvne skupine, vendar vplivajo na njeno izraznost. Čeprav imajo vsi ljudje antigen svoje krvne skupine v krvi, sekretorji (približno 80 odstotkov prebivalstva) ta antigen izločajo tudi v druge telesne tekočine, na primer v slino, sluz v prebavnem traktu in dihalnih poteh, spermo. Tisti, pri katerih antigena njihove krvne skupine v teh drugih telesnih tekočinah ne najdemo, so seveda nesekretorji. Zanimivo je, da se na istem kromosomu (št. 19) nahaja tudi gen, ki kodira proizvodnjo antigena H (ki določa antigen O in služi kot gradnik antigenov A in B).

Na začetku so bili nesekretorji

Iz marsičesa lahko sklepamo, da so bili naši zgodnji predniki, se pravi »lovci« iz obdobja paleolitika, nesekretorji. Šele s kasnejšimi spremembami v načinu življenja in prehrane se je pojavila potreba po dodatni zaščiti organizma. Izločanje antigenov krvne skupine v prosti obliki je imunološka prilagoditev: prosti antigeni zaradi svoje sposobnosti, da selektivno vežejo bakterije, onesnaževalne dejavnike in druge iritante, delujejo kot prva obrambna črta pred sovražnimi elementi iz okolja. Pri nesekretorjih obrambna strategija temelji na načelu brezizhodne pasti: imunski sistem dovoli prost vstop patogenim vsiljivcem, in jih nato nemudoma napade in uniči od znotraj.

Vpliv sekrecijskega statusa na imunski sistem, metabolizem, prebavni trakt in črevesno floro

Mnoge presnovne lastnosti, kot so na primer intoleranca na ogljikove hidrate ter dovzetnost za alergije in črevesne glivice, so genetsko povezane s statusom sekretor/nesekretor. V tem smislu imajo sekretorji določeno prednost pred nesekretorji. Na zelo osnovni ravni sposobnost izločanja krvne skupine v slino, sluz itd. zagotavlja dodatno zaščito pred okoljem, zlasti ko gre za mikroorganizme, lektine in druge potencialne alergene. Dodatna prednost, ki jo imajo sekretorji, je na splošno bolj stabilen, krvni skupini prijazen ekosistem črevesne flore. Mnoge telesu prijazne (probiotične) bakterije v vašem prebavnem traktu se najraje hranijo z antigenom vaše krvne skupine. Ker sekretorji nenehno izločajo te antigene v črevesno sluznico, imajo tamkajšnje bakterije veliko bolj konstanten vir hrane. To pomeni, da so nesekretorji veliko bolj dovzetni za preobčutljivosti na hrano, alergije, avtoimunske bolezni, motnje v ravnovesju črevesne flore in s tem tudi za težave, ki jih povzročajo črevesne glivice.

Sekrecijski status igra pomembno vlogo pri delovanju imunskega in presnovnega sistema, saj med drugim vpliva na stopnjo, do katere je tujim bakterijam dovoljen vstop v organizem, preden se sproži reakcija imunskega sistema. Medtem ko je upoštevanje krvne skupine pri izbiri živil pomembno za vse, pa je naravnost kritično za nesekretorje.

V prebavnem traktu nesekretorjev se namreč specifični lektini, bakterije, virusi in drugi aglutinini, ki niso kompatibilni s posameznikovo krvno skupino, lepijo neposredno na tkiva, namesto da bi jih polovili prosto gibljivi antigeni krvne skupine. Posledica so reakcije imunskega sistema, kar povzroča poškodbe in vnetja tkiv, oslabi imunsko odpornost in poveča relativno tveganje za nastanek črevesnih vnetij in podobnih težav. To ustvarja pogoje za razmnoževanje bakterij, ki povzročajo razjede (n.pr. H.pylori), glivic (n.pr. kandida) in drugih anaerobnih organizmov, ki s svojimi toksini še dodatno uničujejo prebavne sluznice, s čimer ovirajo prebavne procese in s tem spodbujajo razvoj neustrezne črevesne flore. Poleg tega zaradi odsotnosti prosto gibljivih antigenov krvne skupine organizmu prijazne črevesne bakterije nimajo na voljo dovolj hrane, kar pomeni, da se težko naselijo oz. obdržijo v prebavnem traktu. Prav zato vzpostavljanje in ohranjanje ravnovesja črevesne flore za organizem predstavlja stalen izziv.

Nesekretorji so bolj dovzetni za okužbe in bolezni

  • Pri nesekretorjih zasledimo večjo nagnjenost k razvoju sindroma X oz. odpornosti na insulin, večje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, avtoimunskih bolezni in gensko pogojeno nagnjenost k alkoholizmu.
  • Zaradi odsotnosti »prve obrambne črte« imajo nesekretorji tudi povečano dovzetnost za virusne okužbe, bolezni dihalnih organov in zobno gnilobo.
  • Status sekretor/nesekretor vpliva tudi na sestavo materinega mleka, ugotavljanje pomembnosti tumorskih markerjev za diagnosticiranje rakavih obolenj in sposobnost strjevanja krvi.

Skupaj s krvno skupino po sistemu ABO ima torej status sekretor/nesekretor velik vpliv na splošne lastnosti prebavnega sistema, vključno z ustvarjanjem razmer, ki omogočajo in/ali spodbujajo prisotnost mnogih sevov bakterij.

Kako ugotovite, ali ste sekretor ali nesekretor?

Svoj sekrecijski status lahko ugotovite iz vzorca krvi ali iz vzorca sline.


Sorodne objave

Krvna skupina - temelj individualizirane prehrane (2): Krvna skupina, imunski sistem in črevesna flora



Datum zadnje spremembe: 28-07-2014