RAZČLOVEČENI ČLOVEK: "Vsi smo Khaled Said"

Junija 2010 se je v neki internetni kavarni v Aleksandriji egiptovska policija vtaknila v mladeniča po imenu Khaled Said. Razlog za to ni povsem jasen. Morda je posnel kakšen njihov nezakonit posel, mogoče pa jim samo ni hotel pokazati osebne izkaznice. Kakorkoli že, v naslednjih dvajsetih minutah so ga surovo pretepli do smrti. In to je bilo to.

Konec zgodbe. »Lahko odpeljete truplo.«

Toda tokrat se je v igro nepričakovano vključil nek človek – Egipčan ali pa morda Tunizijec? – skratka, nek nepomemben, običajen državljan kot vi ali jaz – in začel spreminjati pravila. Na Facebooku je objavil stran z naslovom “We Are All Khaled Said” (“Vsi smo Khaled Said”).

In s tem je nenadoma, praktično čez noč, ta povsem rutinski umor postal odprta rana in šokanten simbol Mubarakovega režima, ki je jasno sporočal: take obravnave ne bi smel biti deležen nihče.

Kar je sledilo, je zgodovina.

Toda ali gre res za duhovno prebujenje? Po mojem mnenju je to zelo malo verjetno. Veliko več možnosti je, da gre pri »demokratizaciji« Bližnjega vzhoda za klasičen primer »z dežja pod kap«.

Človek in človce

“Great spirits have always encountered opposition from mediocre minds. The mediocre mind is incapable of understanding the man who refuses to bow blindly to conventional prejudices and chooses instead to express his opinions courageously and honestly.” ~ Albert Einstein

Človeška bitja, ki se skušajo prebuditi iz duhovne kome, imajo pri tem dva glavna sovražnika:

1. parazita (wetiko) in njegove vajence, s pomočjo katerih gospodari planetu in vsem njegovim prebivalcem;

in

2. človce okoli sebe.

Ta dva sovražnika skupaj tvorita psihopatski sistem, ki skrbi za to, da vedno in povsod – ne glede na to, kako se človek obrne, kaj naredi ali česa ne naredi, se pravi v vsakem primeru – parazit dobi svoj funt mesa.

“World bankers, by pulling a few simple levers that control the flow of money, can make or break entire economies. By controlling press releases of economic strategies that shape national trends, the power elite are able to not only tighten their stranglehold on this nation's economic structure, but can extend that control world wide. Those possessing such power would logically want to remain in the background, invisible to the average citizen.” ~Aldous Huxley

Orjaška večina prebivalcev tega sveta v človeški podobi so človce, ki si na vse pretege prizadevajo služiti tem psihopatom za »peščico bleščečih steklenih korald«, ki nimajo nikakršne hranilne ali dejanske vrednosti.

Gledano skozi oči parazitskih bitij je planet, na katerem živimo, nekaj, kar si je treba podrediti, izropati, ubiti, razrezati na kose in nato prodati za rezervne dele. Te oči so slepe za vse, razen za relativno in zelo vprašljivo vrednost tega, kar si skušajo prigrabiti. S tem pa še ni rečeno, da ne obstaja nič drugega. Tisti, ki nismo prodali svoje duše, dobro vemo, zakaj tega nismo storili. Za razliko od nas pa brezvestna bitja, ki so svet spravila v grozljivo stanje, ki smo mu priča, verjamejo, da jim nihče nič ne more, in so trdno odločena, da bodo še naprej vztrajala pri početju, ki jim prinaša toliko finančnega dobička in sprevrženega užitka, parazitu pa zagotavlja obilico hrane v obliki človeškega trpljenja oziroma nizkofrekvenčnih čustev.

Domišljavost psihopatskega sistema je v času pisanja te objave, se pravi februarja 2011, dosegla že tako orjaške razsežnosti, da svojega početja niti ne skuša več prikrivati: diabolične religiozne organizacije, skorumpirane politične institucije in birokratske agencije ter do obisti pokvarjene korporacije odkrito delujejo in sodelujejo druga z drugo pri belem dnevu, brez vsakršnega sramu ali strahu pred posledicami.

The Illuminati are extremely powerful, very wealthy men. They believe that they are the guardians of the secrets of the ages. They believe that the vast majority of people would not know what to do with the real knowledge and the real truth and the real science – and would, in fact, misuse them all. They further believe that everything that they do is for the ultimate betterment and survival of humankind – even if it means killing two billion people to reach their goal...~William Cooper

Ta navzven človeku podobna bitja so že zdavnaj presegla točko, na kateri bi se še bila sposobna vprašati po smiselnosti svojega početja. Toda prav njihova neskončna prevzetnost nam da slutiti, da je stopnja brezvestnosti oziroma odsotnosti duha pri njih že tako velika, da se mora sistem, ki so ga ustvarili, v končni fazi zrušiti vase – tako kot vsaka struktura, ki je kljub omejeni količini sredstev svoj obstoj utemeljila na načelu neskončne rasti.

Vsakokrat, ko se zruši psihopatska struktura oblasti, se z njo posledično tudi človcam – temeljnim gradnikom sistema – v prah sesuje vse njihovo življenje, upi in ambicije po napredovanju. Temu smo vedno znova priča vsepovsod. In vendar velika večina človc noče videti opozorilnih znakov. Zgodovina človeštva vedno znova potrjuje, da se niti psihopati na oblasti niti človce, ki tem psihopatom služijo, jih podpirajo, posnemajo njihovo početje in si prizadevajo vstopiti v njihove vrste, iz zgodovine ne naučijo ničesar. Ne glede na morebiten tehnološki napredek njihovi cilji ostajajo vseskozi enaki; spreminja se samo način (režim).

Da lahko ohranjajo svoj primat in razmere, ki jim ustrezajo, morajo vladarji tega sveta samo zadovoljevati osnovne apetite človc in jim (navidezno) nuditi možnost, da s svojo neomajno ubogljivostjo postopoma priplezajo do istega statusa, kot ga imajo sami. S tem, ko človce usmerijo v medsebojno rivalstvo za progresivno vedno bolj omejeno število položajev, na katere je mogoče napredovati v hierarhični strukturi, tisti na oblasti ustvarjajo konflikt in zmedo, iz katere zase z lahkoto črpajo dobiček.

In kam vse skupaj vodi?

We are fast approaching the stage in the ultimate inversion: the stage where the government is free to do anything it pleases, while the citizens may act only by permission; which is the stage of the darkest period of human history; the stage of rule by brute force. ~Ayn Rand

Medtem ko bi ljudje lahko stopili skupaj in naredili konec vladavini teh vampirjev in njihovega destruktivnega psihopatskega sistema, pa so že tisočletja izpostavljeni sistematičnemu načinu obravnave, ki spodbuja ubogljivost, pohlevnost in neumnost.

It is to be expected that advances in physiology and psychology will give governments much more control over individual mentality than they now have even in totalitarian countries. Fichte laid it down that education should aim at destroying free will, so that, after pupils have left school, they shall be incapable, throughout the rest of their lives, of thinking or acting otherwise than as their schoolmasters would have wished... Diet, injections, and injunctions will combine, from a very early age, to produce the sort of character and the sort of beliefs that the authorities consider desirable, and any serious criticism of the powers that be will become psychologically impossible. Even if all are miserable, all will believe themselves happy, because the government will tell them that they are so.” ~Bertrand Russel

Današnji sistem obveznega šolstva je klasičen primer »izobraževalnega« sistema, ki je izrecno zasnovan tako, da ljudi spreminja v človce. Da o hrani, fluoru in obveznem cepljenju sploh ne govorim.

Šola samoupravljanja

Kako ljudi pripraviti do tega, da bodo kar sami, in to za povrh še prostovoljno, začeli izvajati želeno politiko samo-nadzora in že v kali zatrli vsako individualno pobudo?

Kot kaže spodnji primer, mala malica!

Začneš s kletko s petimi opicami. V kletko na vrvico obesiš banano in pod njo postaviš lestev.

Ne bo dolgo, ko se bo ena opica približala lestvi, da bi po njej splezala do banane.

Takoj, ko se opica dotakne lestve, poškropi vse ostale opice z mrzlo vodo.

Ko bo čez nekaj časa druga opica poskusila splezati na lestev, ponovno poškropi vse druge opice z mrzlo vodo.

Ne bo trajalo dolgo, pa bodo vsak poskus plezanja po lestvi preprečile kar druge opice same.

Drugi korak. Odstrani eno opico iz kletke in jo nadomesti z novo.

Nova opica zagleda banano in hoče splezati na lestev.

Na njeno velikansko zbeganost druge opice planejo nanjo in jo pretepejo. Poskusi še enkrat in zgodba se ponovi. Novi opici hitro postane jasno, da bo tepena, če bo poskusila splezati na lestev.

Tretji korak. Odstrani še eno od prvotnih petih opic in jo nadomesti z novo opico.

Novinka se napoti proti lestvi in druge opice jo takoj napadejo.

Prejšnja novinka pri tem energično sodeluje.

Četrti, peti in šesti korak. Odstrani tretjo od prvotnih petih opic in jo nadomesti z novo opico, nato četrto in nato še peto.

Vsakokrat, ko se najnovejša opica napoti k lestvi, jo druge opice napadejo.

Večina opic, ki sodeluje v napadu, nima pojma, zakaj je plezanje po lestvi prepovedano.

Prav tako se jim niti ne sanja, zakaj sodelujejo pri napadu na najnovejšo opico. Potem, ko ni v kletki nobene opice iz prvotne skupine, nobena od opic v kletki ni bila deležna mrzle prhe.

Ne glede na to se nobena opica nikoli več ne približa lestvi, da bi prišla do banane.

Zakaj ne?

Zato, ker kolikor vedo, tukaj tako pač je.

Nihče več se ne vpraša po smislu – velja samo tisto, kar se splača. In izkušenim opicam je povsem jasno, da se plezati po lestvi ne splača.

Kjer se prepirata dva

Uporabljeni princip pa ni omejen samo na opice, ampak se je izkazal za enako uporabnega tudi pri ljudeh.

Princip »kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«, je že vse od pradavnine glavno in vsesplošno uporabljano orodje pri zatiranju, obvladovanju in ohranjanju ljudi v stanju podrejenosti in nemoči v vsaki državi na planetu.

Sometimes I wonder if the world is being run by smart people who are putting us on, or by imbeciles who really mean it.~ Mark Twain

Tiste človce (»izkušene opice«), ki najbolj energično, brez vprašanj in ugovorov vesti obvladujejo svoje sojetnice, in (se) nikoli ne vprašajo o (ne)smislu svojega početja, so seveda ustrezno nagrajene: zasedejo bolj ali manj ugledne položaje v sistemu birokracije, ki zagotavlja nemoteno delovanje in izpolnjevanje ciljev vladajočih struktur.

Dejstvo je, da se ogromna večina ljudi na svetu že od pamtiveka obnaša kot zgoraj opisane opice v kletki, ki v podzavestni grozi pred kaznovalnimi ukrepi nevidnega ječarja, ki jih same nikoli niso doživele niti o njih ne vedno ničesar, še vedno iz generacije v generacijo nezgrešljivo skrbijo za to, da nobena od sojetnic niti pomisli ne, da bi posegla po banani pod stropom. In tako bo, dokler jim ne bo v nekem trenutku kapnilo: »Vse smo Khaled Said«. Potem se bodo najbrž steple na lestvi v bitki za banano.

Takrat bo zanimivo videti, kaj bo naredil ječar. Če bo ukrepal preveč neposredno, se bo razkrinkal – in opice bodo morda (čeprav so možnosti za to res zelo, zelo majhne) dojele, da so v zaporu in v zvezi s tem kaj ukrenile. Zdaj se namreč ne ukvarjajo s tem vprašanjem. Vsaka opica v kletki ima izključno eno samo skrb in poslanstvo, ki okupira vso njeno energijo 24/7: da budno pazi, da se nobena od opic niti slučajno ne bi niti približala lestvi, ki vodi do banane.

Edina zmagovita poteza

Kot človek oziroma utelešeno duhovno bitje v človeški podobi morate vedeti, da je ne glede na to, v kateri državi živite, obstoječi sistem oblasti vaš sovražnik, katerega glavni namen in cilj je, da vam zlomi duha, vas zasužnji ter ustvarja in vzdržuje pogoje za to, da dokler ste živi pridno proizvajate obilico hrane za parazita.

Prav zato je bistveno, da na vseh ravneh sistemu odrečete sodelovanje in ga po možnosti zaobidete ob vsaki priložnosti.

Sistem ne more obstajati in delovati brez vaše pomoči.

Ste na primer zaposleni v vojski, policiji, državni upravi ali kje drugje v javnem sektorju? Morda delate v banki ali zavarovalnici? Ali v firmi, ki se ukvarja z izdelavo ali prodajo okolju ali zdravju škodljivih snovi ali izdelkov oziroma v postopkih izdelave onesnažuje okolje ter zastruplja telesa in miselnost svojih delavcev, ki jih za povrh še mizerno plačuje? V korporaciji, ki posnema, podpira, propagira ali promovira tako početje in ga za dobro mero še prikazuje kot nekaj hvalevrednega in koristnega? Predstavljajo tovrstne institucije za vas neposreden ali posreden vir dohodka? Se poslužujete izdelkov in storitev, ki jih nudijo? Če je tako, potem lastnoročno gradite in vzdržujete svojo ječo ter podaljšujete svoje bivanje v njej.

Tako je, kakor je izračunal računalnik WORP:

"...a strange game. The only winning move is not to play."

Roboti so med nami

Človekov največji in najnevarnejši sovražnik niso mednarodni bankirji, ki vlečejo niti izza kulis. Prav tako niso človekov glavni sovražnik brezvestni politiki, kralji, diktatorji, generali, religiozni patriarhi in tajkuni v svojih neskončnih rundah igre Črnega Petra. V bistvu ne eni ne drugi nimajo nobene prave moči. So samo posode brez duha, ki izvajajo načrte parazitskih bitij iz neke druge gostote zavesti, ki so za evolucijo stvarstva prav tako pomembna kot človek. Gledano v odstotkih prebivalstva je število psihopatov še vedno zanemarljivo. Z njimi lahko opravimo. Vemo, kdo je kdo in kaj je kaj. Meje so jasne. Niso oni tisti, ki človeka najbolj ogrožajo.

Resnično grožnjo človeku kot ustvarjalnemu bitju predstavljajo množice človc – komatoznih avtomatov, ki niso ne na eni ne na drugi strani – če pa že morajo izbirati, se vedno znova postavijo na stran oblastnikov, surovežev, psihopatskega sistema, torej tistega, kar ima večjo fizično moč. Človce sprejemajo in brez ugovora izvajajo ukaze – tudi, ko gre za pomore, mučenja in grozodejstva brez primere. Nešteti primeri iz zgodovine (tako davne kot tudi nedavne) kakor tudi številni psihološki poskusi neizpodbitno dokazujejo, da nečlovečnost človc ne pozna meja.

Ne moremo se izogniti grozljivi resnici, da večina v sebi nima duhovne moči za resnično človečnost. Njihov organ vesti oziroma človečnosti je zatrla nasilna, tekmovalna družba, katere cilj je proizvodnja ubogljivih, standardiziranih robotov.

Človekov glavni sovražnik so torej horde človc, ki slepo sledijo svojim gospodarjem. V svojem komatoznem stanju predstavljajo človce temelje piramide nadzora, osnovne gradnike, ki piramido oblasti držijo pokonci. S svojo nečlovečnostjo so nevarne predvsem zaradi svoje številčnosti. Na ravni zavesti imajo človce namreč osnovno pomanjkljivost: nesposobnost dojemanja pojma smiselnosti. In prav zato bodo vedno stopile na stran oblastnikov, proti človeku.

V bistvu ljudje živ(otar)imo zaprti v parazitovi kletki, skupaj s človcami. Med slednjimi najdemo številne bližnje prijatelje in sorodnike, še več pa je tistih iz širše skupnosti. Človce so se vsak trenutek pripravljene prilizovati paznikom ter (v upanju na kakšen skromen priboljšek ali dodaten privilegij zase) prijaviti, odvleči na sramotilni oder in kamenjati do smrti vsakogar, ki bi izrazil kakršnokoli revolucionarno težnjo ali pobudo k odporu. Največkrat pa to storijo celo samo zato, da bi poravnale kakšno staro, po možnosti povsem namišljeno zamero. Pravite, da se v civilizirani državi, kot je Slovenija, to ne dogaja in se nikoli ne bi moglo zgoditi? Vprašajte žrtve povojnih pobojev ali Dachauskih procesov, pa zapornike na Golem otoku. Pravite, da se je to dogajalo v komunistični Jugoslaviji in da primerjava ni ustrezna? Potem vam predlagam, da se spomnite atentata na predsedniškega kandidata Krambergerja... ali brutalen napad na novinarja Petka. Že to, da nam je zaprt dostop do vsebine državnih arhivov, pravzaprav čisto vse pove.

Pomlad človeškega naroda?

Pojma nimam, kako daleč se bo plamen uporništva razplamtel na Bližnjem Vzhodu, ali kaj bo sledilo.

Toda ali gre res za duhovno prebujenje?

Po mojem mnenju je to zelo malo verjetno. Veliko več možnosti je, da gre pri »demokratizaciji« Bližnjega vzhoda za klasičen primer »z dežja pod kap«.

Seveda obstaja možnost, da se motim in iskreno upam, da je res tako. Za tiste, ki jih to zanima, so pogledi Dr Callemana na zadevo (Will the turmoil in the Arab world come to an end? in Mubarak Steps Down) vsekakor vredni pozornosti.

Ne vem, kaj namerava parazit in kakšna navodila bo dal ječarjem. Nisem obveščena o tem, kateri ječarji bodo izgubili službo in kdo jih bo zamenjal. Vendar ne dvomim, da obstajajo načrti za vse možne primere.

Kakor je nekoč lepo povedal F.D. Roosevelt, nobena stvar v politiki ni naključje.

Če se nekje dogajajo demonstracije in spremembe režima, potem se lahko zanesete, da je to zato, ker parazitu v danem trenutku tako ustreza. Konec koncev so zaradi čustev, ki se pri tem sproščajo, za parazita taki dogodki prava pojedina.

Kakorkoli že, eno je jasno:

JAZ sem Khaled Said.

VSI smo Khaled Said.

Isto sranje, drugo pakovanje

Ne glede na družbeni red ali konkretne osebe na oblasti smo skozi vso znano zgodovino ljudje v bistvu vedno bili in še vedno smo v eni in isti situaciji. Parazit – nevidna sila za zaveso, ki režira predstavo – je še vedno prisoten, močnejši in mogočnejši kot kdajkoli prej. Imena in obrazi njegovih valptov in biričev se spreminjajo, naravnanost pa ostaja enaka: skrbno nadzorovana proizvodnja negativnih čustev prebivalcev na ravni planeta in posameznika.

Nekdaj so bili na vrhu vidne piramide faraoni, danes imamo predsednike držav, predsednike vlad in kralje. Nekdanje svečenike so zamenjale organizirane religije in banke. Že površne raziskave vam bodo hitro pokazale, kako so praktično vse države na svetu v bankrotu, kako veliko moč daje denar skrivnim organizacijam, in kako skupinice ljudi usmerjajo in nadzirajo vse dogajanje na Zemlji.

In potem je tu vojska, ki razpolaga z orožjem in tehnologijo, o kateri se nam niti sanja ne. Medsebojno zagotovljeno uničenje je zanimiv koncept. Vojska je očitno pod neposredno komando parazita, saj je ves namen njene prisotnosti ta, da človeka razčloveči in mu za vse večne čase odvzame suverenost in svobodno voljo.

Seveda pa ne smemo pozabiti na množice – človce, ki kot vedno igrajo vlogo sužnjev in topovske hrane.

Kakor vidite, se v osnovi ni spremenilo nič. No, morda so orodja masovnega uničenja nekoliko drugačna. Nekoč so bili v tem smislu zelo ustrežljivi »bogovi«. Lahko so spremenili orbito planeta ali povzročili obrat polov. So bitja, ki lahko dobesedno ustvarijo sončni sistem. Lahko premikajo planete in lune in jih postavljajo, kamor hočejo. Tesla je jasno povedal, da tehnologija za to vsekakor obstaja.

Če se bodo razmere na planetu dovolj poslabšale (in če je verjeti analizam, ki jih dela clif high, gre vse v tej smeri), bodo človce na kolenih prosile za »odrešenje«.

Problem je v tem, da se tisti, ki ne sprejme odgovornosti za svoje življenje in nekomu drugemu dovoli, da ga »reši«, odreče evolucijskemu razvoju.

Kaj je pravzaprav cilj in namen evolucije človeka?

Človekova evolucijska usoda je za-vestno so-ustvarjanje sveta, postati resnično samo-za-vesten, sprejemati lastne odločitve, biti odgovoren samemu sebi, brez prisile in uklanjanja neki višji avtoriteti.*

Varujte se človc. Zavedajte se, da je njihovo duhovno prebujenje zelo vprašljivo. Dokler so v komi, so vaš sovražnik.

Seveda je jasno, da na meta ravni nimamo sovražnikov in da smo vsi eno v orjaškem kozmičnem plesu, čudovite holografske projekcije ozaveščenega uma v eter. Toda kar se mene tiče, sem trdno odločena, da svojo vlogo v tej igri odigram častno in da sem vedno in povsod zvesta tistemu, kar je prav, kot pritiče na božič rojeni odposlanki Svetlobe v svetu teme, zatiranja in nevednosti. Stojim za tistim, kar je prav, in stojim pokončno.

Najvišji možni dosežek

Ne pozabimo, da vsi ljudje, kar nas je tukaj, izhajamo iz rodbine zmagovalcev. Smo neposredni potomci stvarnika.

Za človeka je naravnost sramotno, če si za najvišji življenjski cilj postavi izboljšati svoj položaj in bivalne razmere v parazitovem zaporu, namesto da bi si prizadeval za svobodo in suverenost, ki bi mu omogočila izpolnitev njegovega poslanstva kot duhovnega bitja.

Ko se ozrem naokoli, ne morem in nočem verjeti, da je to, kar imam pred očmi, resnično najvišji možni dosežek vseh človekovih prizadevanj in ambicij. To naj bil izraz človekove esence? Podoba človeštva, ki jo gledam, je tako pod kritiko, da jo lahko označim zgolj kot bedno karikaturo.

Nekaj ali nekdo nas je označil za požrešne prašiče in nam pod nos nasul "brezplačno" koruzo. Naše zlate krožnike in srebrn pribor je zamenjal s koritom, planet pa spremenil v svinjak.

Toda sama trdno verjamem, da v človeku živi nekaj, česar ni mogoče onečastiti ali uničiti. Nekaj, kar je močnejše od vseh porazov in od vseh nadlog, ki pestijo našo vrsto.

Vsa norost in ignoranca, ki smo ji priča na politični, gospodarski, zdravstveni sceni na državni in globalni ravni, je samo dokaz popolne zgrešenosti in nesmisla parazitovega psihopatskega sistema - in človekove udeležbe v njem. Tudi vsakršen poskus spremembe sistema "od znotraj" je seveda mogoče označiti samo kot popolno norost.

Kako že gre definicija norosti? Ko nekdo vedno znova počne eno in isto stvar in vsakokrat pričakuje drugačen rezultat. Norec, ki dovolj dolgo vztraja pri svoji norosti, bo morda v nekem trenutku doživel razsvetljenje in postal modrec. Obstajajo pa tudi drugi načini, da človek pride do modrosti.

Nihče ne more (za)sijati v vsej svoji veličini, dokler ima zapackan um, dušo in telo, trpi za selektivno slepoto oz. anosognozijo (Dunning-Krugerjev sindrom), čigar glava ni na pravem mestu, in ki za povrhu še ne pozna na uro.

Če ste v tem trenutku na tej spletni strani in berete ta članek, potem za to obstaja razlog. Nehajte se torej skrivati v množici in se pretvarjati, da ste človca. Ne glede na to, kakšen je vaš izgovor, to namreč nikomur ne koristi, še najmanj pa vam in vašim najbližjim.

Zbudite se.

Spravite se pokonci in postanite človek

Kako?

Predpogoj za to, da sploh zberete potrebno moč za to, kar morate storiti in da hkrati ne končate kot Khaled Said, je:

Glede na to, koliko je ura, resnično ne gre odlašati niti trenutka več.

Prvi korak? Začnite živeti skladno z vašim nutrigenomičnim profilom® še danes.

Glavo pokonci! Zmaga je zagotovljeno naša.

* Pojasnilo k trditvi "Človekova evolucijska usoda je za-vestno so-ustvarjanje sveta, postati resnično samo-za-vesten, sprejemati lastne odločitve, biti odgovoren samemu sebi, brez prisile in uklanjanja neki višji avtoriteti." Z izjemo avtoritete stvarnika, seveda. Gre za zavestno (fraktalno) soustvarjanje človeka-posameznika v smislu stvarnikove stvaritve, s stvarnikom, brez posredništva (npr. religioznih ali posvetnih institucij ali drugih oseb).

 

Opomba avtorice: Zgoraj obravnavana problematika je zelo dobro raziskana in nesporna. Navedene spletne povezave v besedilu nudijo zgolj izhodišče za nadaljnje raziskave vedoželjnega bralca.

Prvič objavljeno: 14-02-2011

Zadnjič spremenjeno: 27-10-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh