RAZBIJAMO MITE ZDRAVE PREHRANE: Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo (2)

DRUGI DEL: Ko je rafinirano, oluščeno in kuhano bolj zdravo kot neoluščeno, polnozrnato in surovo

Mnoga povsem naravna, polnozrnata, nerafinirana živila rastlinskega izvora, kot na primer žitarice, oreški, semena, fižol, soja in druge stročnice, pa tudi nekatere gomoljike, vsebujejo obilico tako imenovanih antihranil, ki zavirajo ali onemogočajo njihovo pravilno prebavo in presnovo. Med temi antihranili najdemo lektine in druge hemaglutinine, gluten, fitate, vlaknine, oksalate, tanine, zaviralce tripsina, zaviralce encimov, zaviralce proteaze, zaviralce alfa-amilaze in akilresorcinole. V živilih, ki niso ekološko pridelana, pa seveda najdemo še težke kovine, pesticide, herbicide, fungicide in druge xenobiotike, poleg tega pa v vedno več primerih tudi izredno toksične nano-delce, da o spremenjeni DNK pri gensko spremenjenih organizmih sploh ne govorimo. Skratka, ne-ekološko pridelana hrana vsebuje še druge toksine, ki so lahko zlasti na dolgi rok za organizem izredno problematični.

V plodovih, gomoljih in koreninah se največja koncentracija hranil, antihranil in toksinov nahaja v ovojnicah, torej v otrobih, luščinah, lupini – skratka, v tistem delu plodu/gomolja/korenine, ki ima neposreden stik z okoljem.

Medtem, ko se z ekološko pridelavo toksinom izognemo, pa to ne velja za naravno prisotna antihranila, ki so prav tako neprimerna za človeško potrošnjo, saj znižujejo izkoristek hranil in hkrati povzročajo škodo, s čimer dodatno obremenjujejo organizem. Zakaj bi jih torej uživali?

Zamisel o koristnosti uživanja otrobov izhaja iz koncepta »pomanjkanja«, torej iz predstave, da žita brez otrobov ne vsebujejo dovolj hranil. Toda raziskave kažejo, da gre rešitev za problem pomanjkanja biorazpoložljivih mineralov v prehrani iskati v rodnosti zemlje, ne pa v iskanju načinov, kako spraviti nekaj neprebavljivega v bolj prebavljivo obliko.

Soja je praktično strupena, če ni izpostavljena dolgim postopkom fermentacije, ki trajajo 3-5 let!

Reakcije, ki jih v telesu povzročajo lektini, fitini in drugi anti-nutrienti, ki so v največji meri prisotni v presnih, torej nepredelanih živilih, namreč sčasoma povzročajo degeneracijo sluznic v prebavilih in poškodujejo občutljivo tkivo, odgovorno za absorpcijo energentov, vitaminov, mineralov.

Toksini, ki so posledica neekološke pridelave, obremenjujejo jetra in ledvice ter se nabirajo v telesnih tkivih, kjer sčasoma povzročajo motnje v delovanju imunskega in hormonskega sistema.

Prisotnost grobih, neprebavljivih vlaknin, kot so otrobi, ovoji oreškov, semen, fižola in drugih stročnic, ki v zdravem črevesju deluje čistilno in poživljajoče, v poškodovanih ali degradiranih prebavilih povzroča dodatno mehansko draženje, ki deluje kot »sol na odprto rano«. To ustvarja dodatne poškodbe tkiva ter otežuje in podaljšuje proces okrevanja.

V kakšnem stanju so vaša prebavila?

Stanje vaših prebavnih sluznic in resic v tankem črevesju je mogoče razbrati tudi iz vaših prstnih odtisov. Splošno znano je, da se po rojstvu vzorci na prstih ne spreminjajo. Le malo ljudi pa ve, da to ne drži za višino reliefa na vzorcu. Višina reliefa na vzorcu je dinamična in zelo močan pokazatelj dogajanja v prebavnem sistemu.

Visok relief običajno pomeni zdrav prebavni trakt. Obrabo reliefa je mogoče razbrati iz prstnih odtisov: pojavi se v obliki belih črt (slika spodaj desno), ki so v bistvu sekundarne linije, ki postanejo vidne, ko se višina grebenov reliefa dovolj zniža.

Nizek relief pogosto kaže na motnje v sluznici prebavnega trakta ali druge vrste prebavnih težav. Prav tako lahko pomeni občutljivost na gluten (v pšenici) ali lektine (v hrani), ter sindrom poroznega črevesa (kjer se bakterije, ki spadajo v želodec, naselijo tudi v prebavni trakt). Tovrstne težave so bistveno bolj pogoste pri nesekretorjih kot pri sekretorjih.

Raziskave iz sedemdesetih let 20. stoletja kažejo, da pojav belih črt sovpada tudi z nastopom celiakalije.

Možne posledice teh težav, ko enkrat postanejo kronične, so preresne, da bi jih lahko zanemarili: slabša absorpcija v črevesju lahko pripelje do resnega pomanjkanja vitaminov in mineralov; poškodbe tkiva lahko omogočijo prehod v kri določenim snovem, ki tam nimajo česa iskati, kar tipično povzroči tvorbo protiteles in s tem alergične reakcije; ker se mora telo kar naprej ukvarjati s tovrstnimi »popravili«, je s tem avtomatično oslabljen imunski sistem, dovzetnost za bolezni je vse večja, zmogljivost organizma pa vse manjša. Rezultat je vse kaj drugega kot zdravje in dobro počutje.

Prisotnost belih črt v prstnih odtisih je zlasti značilna za GenoTip GT1 (H) in GT6 (N) ter za nesekretorje, ne glede na GenoTip. Tipično se število belih črt povečuje s starostjo oz. z naraščajočo izgubo integritete črevesja. V mnogih primerih bele črte pričnejo izginjati, ko oseba preide na prehrano, ki ne vsebuje glutena in zanjo škodljivih lektinov, ki dražijo prebavni trakt. V tem smislu je mogoče bele črte uporabiti kot merilo odzivnosti na spremembe v prehrani, čeprav lahko traja tudi več let, da povsem izginejo.

Za vse, ki v svojih prstnih odtisih opažajo bele črte, je ključno, da dosledno upoštevajo priporočila glede prehrane za njihov nutrigenomični profil oz. krvno skupino in GenoTip, in da jedo čim manj grobih netopnih vlaknin, ki lahko mehansko samo še dodatno poškodujejo njihov že tako in tako občutljiv prebavni trakt.

Za ljudi, ki v svojih prstnih odtisih opažajo bele črte, je rafinirano, oluščeno in kuhano bolj zdravo kot polnozrnato in surovo.

Prav tako bi morali uživati čim bolj ekološko pridelano hrano, saj je treba vnos toksinov zmanjšati na najnižjo možno raven: degradiran prebavni trakt namreč pomeni veliko večjo možnost, da bodo ti toksini vstopili v krvni obtok. Poleg tega je zelo priporočljivo uživanje krvni skupini prilagojenih blokatorjev lektinov (Deflect O za krvno skupino O, Deflect A za krvno skupino A, Deflect B za krvno skupino B, Deflect AB za krvno skupino AB) in probiotikov (Polyflora O za krvno skupino O, Polyflora A za krvno skupino A, Polyflora B za krvno skupino B, Polyflora AB za krvno skupino AB), saj lahko to bistveno prispeva k odpravi prebavnih težav, ponovni vzpostavitvi integritete prebavnega trakta, ravnotežja v želodčni in prebavni flori – kar seveda pripomore k vsesplošno boljšemu zdravju in počutju.

Instant hrana, instant bolezen

Tisti, ki trpijo za zobno gnilobo, izgubo kostne mase in pomanjkanjem mineralov, in pri katerih so prebavni organi v slabem stanju, bi morali vsebnost fitinske kisline, neprebavljivih vlaknin, lektinov, anti-hranil in toksinov v prehrani znižati na najnižjo možno raven, hkrati pa povečati vnos mineralov v obliki, ki jih telo lahko absorbira. Največja koncentracija hranil, antihranil in toksinov nahaja v ovojnicah plodov, gomoljev in korenin, torej v otrobih, luščinah, lupini - skratka, v tistem delu plodu/gomolja/korenine, ki ima neposreden stik z okoljem. Žal prav pri ljudeh z degradiranim prebavnim traktom, ki bi hranila najbolj potrebovali, neposredno uživanje polnozrnatih oz. tako imenovanih polnovrednih živil stanje samo še poslabša.

Najbolj problematični med grobimi vlakninami so otrobi in grobe luskine semen, ki bi jih morali ljudje z degradiranimi prebavnimi sluznicami v celoti izločiti iz prehrane.

Po drugi strani pa rafinirana živila, kot so beli riž in izdelki, pripravljeni iz moke brez otrobov, sicer vsebujejo zanemarljivo malo fitinske kisline, grobih vlaknin in tudi manj lektinov in toksinov kot hrana iz polnovrednega in neoluščenega zrnja, toda žal tudi sorazmerno manj mineralov, ki jih telo nujno potrebuje.

Kako izboljšati prebavljivost različnih žit in zagotoviti čim večjo biorazpoložljivost hranil iz polnozrnatih virov?

Rezultati študij kažejo, da je vsebnost fitatov v kruhu iz črne moke mogoče bistveno znižati z uporabo kislega testa in agentom, ki vsebuje fitazo – encim, ki razgrajuje fitinsko kislino, medtem ko pri kruhu iz kvašenega testa tega učinka (znižanje ravni fitaze) niso zasledili.

Namakanje, fermentacija in kaljenje nerafiniranih živil pred kuhanjem in uživanjem prav tako v veliki meri nevtralizira fitinsko kislino in sprosti minerale, ki jih telo nato lahko absorbira.

Najučinkovitejši postopek za zniževanje fitatov v hrani je namakanje/fermentacija v kislem sredstvu (običajno filtritrana in po možnosti revitalizirana voda z dodatkom limoninega soka ali sirotke, jogurta, kefirja ali kislega mleka iz nepasteriziranega, nehomogeniziranega mleka) z dodatkom sveže mlete ekološko pridelane ržene moke ali kislega rženega testa. Čas namakanja/fermentacije je odvisen od vrste živila in vsebnosti fitinske kisline, od 7 ur za ajdo pa do 36 ur za stročnice, ki jih je poleg tega treba še temeljito izpirati in jim menjati kislo vodo vsakih 12 ur. Konkretna navodila so podana tukaj.

Namakanje oz. fermentacija ne odstrani toksinov, kot so težke kovine, pesticidi, herbicidi, fungicidi in drugi xenobitiki, niti ne povrne gensko spremenjene DNK v njeno prvotno, naravno stanje, zato je ključno, da je vsa polnozrnata hrana, ki jo uživamo, ekološko pridelana.

Postopek namakanja/fermentacije omogoča encimom, probiotikom in drugim simbiotičnim organizmom, da nevtralizirajo fitinsko kislino, in hkrati v dobršni meri razgradijo kompleksne oblike škroba, tanine in težko prebavljive ali nefunkcionalne beljakovine, vključno z glutenom. Vse to znižuje posameznikovo občutljivost ali alergijske reakcije na posamična žita, stročnice, oreške in semena, olajšuje prebavo teh živil in poveča absorpcijo hranil.

Učinke fitinske kisline v živilih, iz katerih jo je praktično nemogoče odstraniti, je mogoče nekoliko omiliti z uživanjem hrane, ki je bogata z vitaminoma C, D in biorazpoložljivim kalcijem. Delovanje škodljivih lektinov je mogoče ublažiti s uživanjem specifičnih sladkorjev (prej omenjene formule Deflect za posamične krvne skupine) v obliki dopolnil k prehrani.

Če si zdrav, odrasel človek, čigar prebavila so v dobrem stanju, od časa do časa privošči obrok z visoko vsebnostjo antihranil, od tega ne bo prav veliko škode. Toda visoka raven fitinske kisline, lektinov in drugih nefunkcionalnih snovi v vsakodnevni prehrani lahko sčasoma postane izredno problematična.

Na srečo je pravilno pripravljena hrana ne samo bolj zdrava, ampak tudi bolj okusna. Ste že poskusili domač kruh iz pirine moke in fermentiranega mletega lanenega semena, namazan s kuhanim maslom? Ne veste, kaj zamujate!

PRVI DEL: Hranila in antihranila

TRETJI DEL: Konkretni postopki nevtralizacije fitinske kisline pri žitih, stročnicah, oreških in semenih

Prvič objavljeno: pomlad 2010

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh