RAZČLOVEČENI ČLOVEK: Otroci – naše največje bogastvo

Pred kratkim je mojo pozornost pritegnilo naslednje vprašanje, ki ga je na internetnem forumu zastavila neka mamica:

»Otroka poskušam hraniti kar se da zdravo, brez salam, paštet, konzerv, a je sedaj, ko je začel hoditi v vrtec tega konec. Jedilnik mi nikakor ni všeč, vsakodnevno je na jedilniku meso (faširano v omaki, polpete, golaž, salama za zajtrk, hrenovke). Pred dnevi, ko sem ga prišla iskat, so za malico jedli smokije (star je 15 mesecev). Tudi kruh pri vsakem obroku se mi zdi samo mašilo, da so otroci siti. Ko sem to omenila vzgojiteljici, je rekla, da jedilnik sestavlja strokovnjakinja in da upošteva prehrambno piramido. Sama sem kar obupana in ne vem, kaj lahko storim. Prosila sem, da mu za pit ne dajejo sladkanega čaja in naj je kruh samo za malico. Nočem biti preveč zaščitniška, a dokler ne pozna sladkarij, paštet, čokolad ipd. se mi zdi škoda, da kar opustim zdravo hrano. Kaj lahko storim?«

Sodeč po komentarjih in razpravi, ki je sledila, gre za vse kaj drugega kot zanemarljiv problem.

Kot sem že večkrat poudarila v prejšnjih objavah in zlasti v prispevkih PREHRANA KOT ORODJE PROGRAMIRANJA VAŠIH GENOV: Nutrigenomika in epigenetika v rokah psihopatov ter PREHRANA KOT ORODJE PROGRAMIRANJA VAŠIH GENOV: Nutrigenomika in epigenetika za višjo kakovost življenja, so učinki sodobne »instant« prehrane za vse nas naravnost uničujoči, a to še zlasti velja za dojenčke in otroke.

Čeprav so predvsem odrasli tisti, ki težijo k »zdravemu« načinu prehrane, pa epigenetske študije in raziskave kažejo, da je učinek prehrane daleč največji na strukturo in delovanje mladega, hitro razvijajočega se organizma. Najbolj daljnosežne posledice na človekov razvoj ima torej prehrana, ki je je deležen kot zarodek in nato v prvih letih življenja.

Zakaj?

V hitro rastočem telesu se večji odstotek hrane porabi za gradnjo tkiv in organov, medtem ko se pri odraslih vsa presežna energija, ki se ne porabi sproti, pretvori v maščobne zaloge.

Otroške bolezni moderne dobe: alergije, avtizem, celiakija, diabetes

Vsak, ki je kdaj vstopil v čakalnico ambulante za bioresonanco, polno majhnih otrok, se nad endemičnostjo pojava alergij v zadnjih letih lahko samo zgrozi. Danes se mnogi otroci že rodijo alergični ali preobčutljivi na celo vrsto snovi. Sama sem za alergije in celiakijo prvič slišala šele v 1980-ih, ko sem šolanje že zaključila: v moji generaciji tega preprosto ni bilo, pa tudi za avtizem, diabetes, rak in druge motnje in bolezni, ki so neverjetno pogoste med današnjimi otroci in mladino, niti jaz niti moji sovrstniki praktično nismo vedeli.

Kaj se je spremenilo?

Na kratko povedano:

Današnji otroci jedo povsem drugo, se pravi bistveno bolj industrijsko pridelano, predelano in pripravljeno hrano polno sladkorja in škodljivih kemikalij, živijo v neprimerno bolj kontaminiranem okolju in so izpostavljeni bistveno višji ravni najrazličnejšega sevanja. Pa tudi cepljeni so bistveno prej, bistveno bolj pogosto in proti bistveno več boleznim, kot smo bili mi – in to s cepivi, ki povsem po nepotrebnem obremenjujejo imunski sistem in zaradi vsebnosti živega srebra ali aluminija dokazano povzročajo poškodbe možganov in živčnega sistema.

Otroci so kar štirikrat bolj nagnjeni k alergijam kot odrasli

Ne preseneča, da je smrtnost zaradi alergične reakcije na hrano največja prav pri otrocih. Največ reakcij na nove alergene v hrani zasledimo pri otrocih, mlajših od dveh let. Celo neznatne količine alergenov so lahko usodne. Kako je to mogoče? Po raziskavah Dr D'Adama lahko prisotnost neustreznih snovi v prehrani, ki reagirajo z antigenom otrokove krvne skupine, vpliva na razvoj dojenčkovega črevesja. Najpogostejša posledica? Izguba integritete prebavnega trakta, ki se tipičo izraža kot celiakija (alergija ali intoleranca na gluten).

Naša vedno bolj hranil osiromašena prehrana – od monokulturne pridelave, hitre hrane, močno predelane, industrijsko pripravljene hrane, gensko spremenjene krme in živil, kontaminacija s pesticidi, herbicidi in drugimi kemikalijami, antibiotiki, težkimi kovinami, do barvil, konzervansov, arom – in zmanjšan vnos neonesnaženega, biodinamičnega sadja in zelenjave, ima zelo negativen vpliv na naše zdravje. To je velik problem zlasti pri otrocih in mladini, pri katerih se telo šele razvija.

Glavni krivci

Če odštejemo posameznikovo specifiko, kot jo določa krvna skupina (oz. nutrigenomični profil®), so v splošnem najbolj problematična spodaj navedena živila in dejavniki, še zlasti, ker so prisotni praktično v vsej industrijsko pripravljeni hrani, od mesnih izdelkov, omak, juh, namazov, prigrizkov, napitkov pa do piškotov, čokolade in drugih »priboljškov«. To velja tudi za izdelke v trgovinah z zdravo prehrano, ki so označeni kot »ekološko pridelani«, »bio«, »naravni« in »zdravi«.

Opomba: problematičnost snovi v gornjem seznamu je zelo dobro dokumentirana in nesporna. Navedene spletne povezave nudijo zgolj izhodišče za nadaljnje raziskave vedoželjnega bralca.

Otroci so bolj občutljivi na škodljiva anti-hranila in okoljske strupe

Kot sem podrobno opisala v seriji RAZBIJAMO MITE ZDRAVE PREHRANE: Neoluščeno, polnozrnato in surovo še ne pomeni tudi zdravo, mnoga povsem naravna, polnozrnata, nerafinirana živila rastlinskega izvora, kot na primer žitarice, oreški, semena, fižol, soja in druge stročnice, pa tudi nekatere gomoljike, vsebujejo obilico tako imenovanih antihranil, ki zavirajo ali onemogočajo njihovo pravilno prebavo in presnovo. V živilih, ki niso ekološko pridelana, pa seveda najdemo še težke kovine, pesticide, herbicide, fungicide in druge xenobiotike, poleg tega pa v vedno več primerih tudi izredno toksične nano-delce, da o spremenjeni DNK pri gensko spremenjenih organizmih sploh ne govorimo. Neoluščena, polnozrnata živila in presna prehrana mnogim povzroča najrazličnejše težave – od prebavnih motenj, preobčutljivosti in alergij pa do presnovnih motenj, debelosti, izgube mineralov in zmanjšane sposobnosti absorpcije vitaminov, kar vodi v podhranjenost in v končni fazi tudi v težke kronične bolezni. Pri otrocih prebavni trakt ni v celoti razvit, zato uživanje take hrane lahko povzroči trajne in nepopravljive zdravstvene posledice ne samo na prebavilih, ampak na celotnem organizmu.

»Nerazvita prebavila ali propustni epitelij prebavnih sluznic omogoča večjo prehodnost in stik z imunskim sistemom kot čvrsta stena normalnega, polno razvitega prebavnega trakta. [..] Tudi imunski sistem mora doseči zadostno stopnjo razvoja. [..] Prebavila in imunski sistem dosežeta stopnjo optimalnega delovanja med tretjim in petim letom starosti.« ~Eric Brunner, epidemiolog

V tem kontekstu je zlasti problematično uživanje soje, ki se v različnih oblikah dodaja praktično vsej industrijsko pripravljeni hrani, tudi tisti za otroke. Estrogenu podobne snovi, ki so naravno prisotne v soji, lahko zlasti pri otrocih povzročijo motnje v razvoju in delovanju hormonskega sistema, kar lahko vpliva tudi na razvoj spolnih organov.

Otroci tipično uživajo velike količine mleka in mlečnih izdelkov

Že leta je znano, da imajo otroci, ki zaužijejo kravje mleko v prvih petih dnevih po rojstvu, 40 –50 krat večjo možnost, da zbolijo za diabetesom tipa 1. Nadalje mleko živali, predvsem tistih, ki jih hranijo z žiti in z gensko spremenjeno krmo namesto s travo, vsebuje velike količine hormonov in antibiotikov, in ima spremenjeno vsebnost hranil. Vir težav in stranskih učinkov predstavlja tudi pasterizacija in homogenizacija: od alergij na mlečne izdelke in vnetja žil, ki vodi v povišan holesterol in bolezni srca in ožilja, pa do motenj v presnovi kalcija, neplodnosti in še bi lahko naštevali.

Poleg tega obstaja močna povezava med občutljivostjo na gluten in negativne reakcije na (pasterizirane) mlečne izdelke. Pri večini ljudi se po četrtem letu starosti sposobnost prebave in presnove predvsem nefermeniranega kravjega mleka in nefermentiranih mlečnih izdelkov zelo zmanjša. To zlasti velja za ljudi s krvno skupino O, ki predstavlja dobrih 40 % slovenske populacije. Človeško telo preprosto ne proizvaja dovolj encimov za razgradnjo mlečnega sladkorja in mlečnih beljakovin. Pasterizacija ta problem še poveča. Povsod tam, kjer ljudje uživajo velike količine zlasti pasteriziranega in homogeniziranega kravjega mleka, opažamo porast avtizma, prebavnih težav, alergij, bolezni srca in ožilja, in raka na dojki.

Zakaj?

Albumin in kazein v kravjem mleku aktivira oz. okrepi delovanje problematičnih lektinov v žitih, ki se pogosto uživajo v kombinaciji z mlečnimi izdelki (n.pr. kruh, zdrob, kaša, puding).

Škrob in sladkor

V povprečju vsaka porcija tipičnih otroških kosmičev vsebuje več kot 90 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa sladkorja in škroba (ki se razgradi v sladkor), za fizično manj aktivne otroke.

Najnovejše raziskave kažejo, da industrijsko predelana in pripravljena živila hkrati programirajo človeške možgane – se pravi, spremenijo izraznost človekovih genov tako, da blokirajo center za zadovoljstvo. S tem dodatno povečujejo potrebo po sladkorju, soli in maščobi, kar vodi v vedno večjo potrošnjo tovrstne hrane in pravo zasvojenost, ki je povsem primerljiva z odvisnostjo od kokaina ali heroina.

V slovenskih porodnišnicah dajejo novorojenčkom glukozo še preden sploh okusijo materino mleko. Mlečne formule in industrijsko pripravljena hrana za dojenčke vsebujejo pretirane količine sladkorja in koruznega sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze, kar pri dojenčkih ustvari zasvojenost na nenaraven okus industrijsko pripravljene hrane praktično od trenutka, ko se rodijo. Ko se v življenju srečajo s problemi, jih taki otroci niso sposobni reševati v okviru normalnih medsebojnih odnosov, ampak avtomatično iščejo rešitve v hrani, alkoholu, drogah – namesto da bi se o težavah pogovorili in si razčistili, kaj jih pravzaprav muči.

Kaj pa fruktoza in sadni sokovi?

Fruktoza povzroča visok pritisk, debelost in diabetes.

Sadni sokovi in brezalkoholne pijače z visoko vsebnostjo fruktoze povzročajo putiko

Študije varnosti uživanja hrane ne upoštevajo otrok

V praksi študije, ki ugotavljajo varnost uživanja neke hrane, ne upoštevajo otrok. Raziskave, ki jih financira industrija, se pogosto izvajajo na odraslih živalih namesto na mladičih, ki so bolj občutljivi. Namen? Prirediti rezultate in jih prikazati v lepši, varnejši luči.

Ker so negativni učinki toksinov in neustrezne prehrane največji prav pri otrocih, to pomeni, da so otroci pravzaprav poskusni zajčki. Če neka hrana ali snov predstavlja problem, je to zelo težko ugotoviti, saj pri mnogih boleznih traja zelo dolgo, preden se razvijejo.

Nevarnosti gensko spremenjene hrane

Gensko spremenjena živila so bolj nevarna za otroke kot za odrasle.

»Izmenjava genov med organizmi ima lahko za posledico neznane toksične učinke in alergije, ki bodo najbolj prizadele prav otroke.«

- Vyvyan Howard, specialistka za toksičnost in patologijo pri dojenčkih, Univerzitetna bolnišnica v Liverpoolu, Združeno kraljestvo

»Gensko spreminjanje organizmov lahko pripelje do nepredvidenih škodljivih sprememb v hranljivosti živil. Učinke gensko spremenjene hrane je treba temeljito raziskati, preden se taka hrana znajde na krožniku nosečnic, doječih mater in dojenčkov.« ~UK Royal Society

»Potencialna vsesplošna uvedba gensko spremenjenih živil v obliki hrane in dodatkov hrani, vključno s hrano za dojenčke, lahko pomeni vnos novih proteinov v telesa občutljivih otrok bodisi neposredno bodisi preko materinega mleka.« ~Royal Society of Canada

Za kakšne proteine gre? Za nefunkcionalne beljakovine, iz katerih telo ne more zgraditi mišic, in ki v človeškem organizmu tipično povzročajo samo težave – od poškodb prebavil pa do presnovnih motenj. Gre torej za antihranila, ki jih pogosto najdemo na seznamu problematičnih lektinov.

In vendar navajanje uporabe gensko spremenjene krme pri živalih, katerih meso, mleko in jajca kupujemo, jemo in jih dajemo našim otrokom, ne samo da ni obvezno, ampak je celo prepovedano.

Gensko spremenjena hrana pri živalih dokazano povzroča neplodnost, motnje v delovanju imunskega sistema, prebavne motnje, poškodbe organov, motnje v izločanju holesterola in insulina, neplodnost in pospešeno staranje.

Ali resno verjamete, da ti učinki pri ljudeh čudežno izostanejo?

Dodatki (E-ji), MSG in drugi ekcitotoksini (aspartam, L-cistein, sulfiti)

V industrijsko predelani in pripravljeni hrani kar mrgoli raznih dodatkov – od konzervansov, arom, barv in drugih kemikalij. Medtem ko je uporaba teh substanc povsem zakonita, pa je njihova neškodljivost v dolgoročnem smislu, posamično ali v kombinaciji, povsem drugo vprašanje.

Za mnoge teh že skoraj samoumevno prisotnih E-jev (n.pr. natrijev nitrat, natrijev nitrit, BHA, BHT, aspartam, kalijev bromat) danes vemo, da povečujejo tveganje rakavih obolenj. Potem je tu cela vrsta xenoestrogenov - snovi, ki v telesu posnemajo estrogen in imajo celo vrsto negativnih učinkov na zdravje pri ljudeh, vključno z znižanim številom spermijev pri moških in povečanim tveganjem raka na dojki pri ženskah.

Barvila, ki se dodajajo živilom, in konzervans natrijev benzoat, ki ga najdemo v mnogih brezalkoholnih pijačah, sadnih sokovih in solatnih prelivih, povzročajo hiperaktivnost in zmanjšujejo sposobnost koncentracije pri otrocih. Barvila E102, E124, E110, E122, E104 in E129 povzročajo poškodbe možganov pri otrocih, ki vodijo v bistveno znižanje umskih sposobnosti (IQ).

MSG (mononatrijev glutamat, ki ga industrija prikriva pod množico različnih imen) in drugi ekcitotoksini (aspartam, L-cistein, sulfiti) povzročajo propadanje možganov in s tem celo vrsto vedenjskih in zdravstvenih motenj. Glutamat je prisoten v dodatkih E620, E621, E622, E623, E624, E625, E627, E631, E635.

Seznam tovrstnih škodljivih kemikalij si lahko ogledate tukaj.

Ali je potem kaj čudnega, da je danes obnašanje otrok praviloma zmedeno in zaskrbljujoče – od pomanjkanja koncentracije pa do hiperaktivnosti in celo množičnih pobojev svojih sovrstnikov? Mnogi teh simptomov so neposredno povezani s prehrano. Zaključek?

Tipična hrana, ki jo otroci dobijo v vrtcu, niti slučajno ni zdrava prehrana.

In to še ni vse.

Otroci imajo občutljiv imunski sistem

Otroci imajo občutljiv imunski sistem in hitreje utrpijo negativne posledice, kadar antibiotiki izgubijo svojo učinkovitost zaradi prisotnosti na antibiotike odpornih genov v gensko spremenjeni krmi živali, katerih meso, mleko in jajca so namenjeni za človeško potrošnjo.

Dojenčki in otroci so zelo občutljivi na rakotvorne snovi

Redna izpostavljenost tovrstnim substancam lahko spodbudi prezgodnjo rast določenih tkiv in organov pri dojenčkih, kot je na primer pojav prsi pri majhnih otrocih.

Toksičnost plastične embalaže, izdelkov za nego telesa in čistil

Otroci se lahko odzovejo na bistveno manjšo dozo toksinov kot odrasli. Izpostavljenost hormonom ali motilcem žlez z notranjim izločanjem ima lahko zelo negativen vpliv na normalen razvoj. Tipične snovi, ki spadajo v to kategorijo, najdemo v plastični embalaži (bisfenoli [od BPA do BPZ]) in izdelkih za nego telesa.

Mnoge teh snovi so znani karcinogeni, ki povzročajo raka pri otrocih in hormonsko-pogojenih rakavih obolenj. Nekatere povzročajo astmo, prirojene telesne okvare, zgodnjo puberteto, motnje pri učenju, motnje v delovanju živčnega sistema in neplodnost.

Težke kovine in poškodbe možganov

Za otroke so izrazito problematične tudi težke kovine, saj povzročajo okvare in motnje v razvoju živčenega sistema (avtizem); v organizem pridejo predvsem s cepivi.

Sodobna družba je bolna družba

Kakšne so možnosti, da danes nek otrok dobi avtizem? Po uradnih statistikah sodeč, večje kot kdajkoli v zgodovini človeštva.

Kakšne so možnosti, da danes človek zboli za rakom? Kot priča tale dokument in naslednji citat, večje, kot kadarkoli prej:

Število obolelih za rakom narašča, pri čemer gre krivce iskati zlasti med okoljskimi dejavniki:

Seznam ni popoln, toda kakor kažejo arheološke raziskave, rak ni »naravna« bolezen in glavnega razloga zanjo prav gotovo ne gre iskati v genih.

Vedno več študij kaže, da ima prehrana in življenjski slog velik vpliv na razvoj in preprečevanje bolezni sodobnega časa.

Ljudje vse preradi odgovornost za svoje zdravje in življenje prepuščamo tistim, ki izkoriščajo naše osnovne potrebe za preživetje in tako kujejo dobiček zase – na naš račun. Kontaminacija osnovnih virov hrane, uvajanje gensko spremenjenih organizmov, namerna kontaminacija vode, hrane in zraka slabijo našo kolektivno moč, nam jemljejo svobodo, suverenost in človeško dostojanstvo, ter povečujejo našo odvisnost.

Celotno prebivalstvo našega planeta je žrtev kemijskega orožja. Nevarni in pogosto smrtonosni toskini – od aspartama do fluorida, od GSO, živega srebra, pesticidov, plastke, pa do koruznega sirupa z visoko vsebnostjo fruktoze in kloniranega mleka – so postali del našega okolja in nam uničujejo telo, pa če nam je to všeč ali ne. Mnoge substance, ki smo jim hote ali nehote izpostavljeni 24 ur na dan, 7 dni na teden, povzročajo sterilnost, prenizko težo novorojenčkov, spontane splave, nenormalno majhnost ali deformiranost novorojenčkov, odpoved organov, raka, tumorje na možganih, pa tudi neposredno smrt.

Tisto, česar ne veste o »hrani« v trgovinah, menzah, restavracijah, šolah in vrtcih, vam lahko še kako škodi.

Za hlapce rojeni

Poslanstvo slovenskega vzgojno varstvenega sistema je skrb za ohranjanje, vzdrževanje in širitev temeljnih slovenskih vrednot in tradicij. In kaj je Slovencu največja vrednota? Delo, pridnost, marljivost. Kot je odlično povzel nesmrtni Ivan Cankar:

»Za hlapce rojeni,

za hlapce vzgojeni,

ustvarjeni za hlapčevanje!«

Še celo Slovenci, ki se odpravijo v tujino, tam živijo življenje Lepe Vide.

Zakaj je vzdrževanje vrednot in tradicije hlapčevanja državi tako pomembno?

Zato, ker se bogastvo države – zlasti pa zadolžene države, ki se zanaša na produktivno delo bodočih generacij za odplačevanje strmo naraščajočih obresti za svoj iz dneva v dan večji dolg – meri v številu državljanov – pardon, sužnjev – ki jih ima država v lasti. Prav zato od te države in njenih institucij, zlasti pa ne od njenega vzgojno-varstvenega in zdravstvenega sistema, ne gre pričakovati niti razumevanja niti podpore za tisto miselnost, pobude in predloge, ki bi ljudem omogočili preobrazbo v svobodna in zdrava bitja, ter uresničevanje njihovega duhovnega poslanstva. Svobodni in zdravi ljudje namreč ne bi več delali v interesu in za račun države oziroma parazita, ki mu ta država služi, ampak bi državo in njene sisteme podredili svojim ciljem.

Resnični namen dodajanja fluora v zobno pasto, mleko in v mnogih državah po svetu tudi v vodo iz pipe, niso bolj zdravi zobje, ampak oslabitev vaše moči, volje in sposobnosti, da bi se uprli dominaciji, nazoru in izgubi svobode.

Če mislite, da plačujete zdravstveno varstvo, vrtec in šolo za to, da bodo poskrbeli za zdravo prehrano vaših otrok in zaščitili njihove in vaše interese, potem ste še bolj naivni kot Skrbna Mamica, ki je na svojo dobronamerno sodelovanje na forumu od moderatorke Tanč, dr. med., specialistke pediatrije in specialistke šolske medicine, dobila očitek in kritiko, da je ortoreksična:
»Ko sem morala dati otroka v vrtec, mi je bilo zelo hudo…. v našem vrtcu kuhajo vse na margarini (škodljivost trans maščob, še posebej za otroka do 3.leta poznamo). Marsikateri otrok je dojen do vstopa v vrtec, si predstavljate, iz maminega mleka pade na industrijsko homogenizirano pasterizirano??? In da ne govorim o sladkarijah v vrtcu.. pa o Čokolinih itd…

…doma sama delam pirine testenine, pečem pirin fermentiran kruh z lanenimi semeni, ovsenimi in drugimi kosmiči, delam sama namaze, sladke (z javorjevim sirupom, medom, rožiči, olupljenimi in mletimi mandlji...) in slane iz svežega ovčjega sira, z dodanimi zelišči... Pečem pecivo s temno čokolado, posuto z mletimi mandlji, s suhim sadjem, pecivo brez uporabe maščob, belega sladkorja in tudi pecivo brez glutena. Jemo le domače meso, doma izdelane hrenovke iz 100% mesa in himalajske soli in vode, ničesar drugega, brez konzervansov, barvil in svinjine, soje itd. Sama pečem tudi pirine palčke in drugo drobno slano pecivo. Pri kuhanju uporabljam himalajsko sol, zdrave nepregrete maščobe in pa maščobe, ki ne tvorijo trans nasičenih maščob pri segrevanju. Ne uporabljam pšenice oz. pšenične moke. Mlečne izdelke le iz surovega mleka, delam sama skuto, jogurte, sirotko... uporabljam domače sadje in zelenjavo. Še bila lahko pisala, pa da ne bom za koga prenaporna, bom raje končala:)))))) Skratka, če koga zanima vse to, mi lahko piše....en lep pozdravček vsem!!!!!

Skrbna mamica«

Odgovor prej omenjene pediatrinje, ki očitno spada med tistih 90 % zdravnikov, ki se nikoli niso poglobili v vplive krvne skupine na (ne)ustreznost nekaterih živil na človeka, kaj šele v epigenetiko in vplive prehrane nosečnic, doječih mater, dojenčkov in otrok na njihovo zdravje in zdravje njihovih potomcev:

»Moram pripomniti, da je tudi pretirano ukvarjanje s hrano in iskanje nepravilnosti tam, kjer jih ni, svojevrsten znak. Rekli bi, da gre za ortoreksijo.«

http://med.over.net/forum5/read.php?46,6561736,6580620#REPLY

Če torej človek raje je domače neškropljeno sadje in zelenjavo namesto "trgovinskega", če raje izbere domače meso namesto kakšne svinjarije iz trgovine, če ima izbiro in je hrenovke iz domačega mesa, brez škodljivih E-jev in ostalega, če ima voljo in veselje, in si vzame čas, da doma speče kruh, pecivo in ostalo... to pomeni, da je ortoreksičen? In če smo ob naši netrgovinski prehrani zdravi, vitki, polni energije, brez prehladov, alergij, smrkavega nosu in tako naprej, potem to pomeni, da smo ortoreksični?

Resnično, nad logiko doktor moderatorke se lahko človek samo zamisli. Tistim, ki menijo, da pretiravam, predlagam, da si (ponovno) preberejo odprto pismo Seppa Holzerja in Natašin komentar nanj… pa še kakšno drugo objavo na Nutrigenomika Info Blog.

Seveda stališče medicine postane bolj jasno takoj, ko upoštevamo, kdo daje zdravniku njegovo plačo: država (iz obveznih prispevkov, ki jih pobere davkoplačevalcem) in farmacija. In tisti, ki zdravniku daje koncesijo oziroma plačo, narekuje tako vsebino kot kakovost njegovih storitev. V slovenskem primeru je to ZZZS – javni zavod, ki je v lasti in upravljanju države, in ki ima tudi pogodbe s farmacevtsko industrijo glede medikamentov, ki jih subvencionira.

Kaj pa zasebniki, ki nimajo koncesije? Tudi oni so v žepu farmacije. In, kar je še pomembnejše, zasebniki brez bolnikov – zlasti kroničnih bolnikov, ki morajo redno obiskovati njihovo ordinacijo – ne bi imeli zaslužka. Gre torej za konflikt interesov – in kadar gre za konflikt interesov, je spraševati zdravnika za nasvet glede zdrave prehrane in zdravega načina življenja približno tako, kot če bi lisico postavili za varuha kokošnjaka. Da o tem, da zdravniki v času študija medicine o prehrani ne izvedo praktično ničesar, sploh ne govorim.

Kaj pa je pravzaprav v interesu zadolžene države, v kakršni živimo? Kaj so njene vrednote?

V taki državi svoboda in zdravje nista vrednota. Svoboden in zdrav posameznik je namreč suvereno bitje in kot tak lahko kadarkoli odide drugam. Vsa desetletja po drugi svetovni vojni, do zrušitve Berlinskega zidu, smo lahko opazovali bežanje sužnjev iz komunističnega dela Evrope v kapitalistični svet »svobodnega trga«. Toda ta se v končni fazi v svojem bistvu ni izkazal za prav nič bolj svobodnega. Edina razlika med obema sistemoma je ta, da je suženjstvo v kapitalizmu bolje zamaskirano. V obeh ljudje častijo zlato tele. V komunizmu/socializmu ljudje preživljajo Tantalove muke, ko vso svojo energijo namenjajo razmišljanju o tem, kako bi prišli do dobrin, ki bi jim omogočile višjo kakovost vsakdanjika. Na drugi strani pa kapitalizem daje neposreden dostop do vseh dobrin, a ljudje morajo zanje garati (odplačevati kredite) od jutra do večera 7 dni na teden, 365 dni na leto. Vse dobrine, ki jih je mogoče kupiti, so seveda načrtno izdelane s točno določenim rokom trajanja – takim ali drugačnim. Tako so vsa človekova prizadevanja v tej smeri Sizifovo delo. Med ciljem in namenom obeh sistemov ni nobene razlike: razlika je samo v načinu.

Danes se lovke parazita in njegovih psihopatskih valptov in biričev pod krinko sklopa navidezno dobronamernih mednarodnih in multinacionalnih entitet raztezajo čez celoten planet.

Danes ni več kam pobegniti: povsod je isto.

Toda kot nas uči zgodovina, se vsaka diktatura konča iz istega razloga in na isti način.

Ko ljudje ne zmorejo več bremen, ki jim jih nalaga tiranija, in ko ne morejo pobegniti drugam, slej ko prej mora priti do upora in prevrata.

Po mnogih znakih sodeč do tega dneva ni več daleč.

Problem je v tem, da vsaka revolucija, vsako sesutje sistema prinese s sabo žrtve in pomanjkanje. In tudi, ko je uradno vsega konec, običajno traja leta, da se pogoji za življenje dvignejo na raven, ki bi jo lahko opisali kot sprejemljivo. Lakota in beda po koncu druge svetovne vojne, na primer, je bila marsikje hujša kot med vojno.

V takih razmerah preživijo samo najmočnejši.

O tem, da se zanesljivo, neomajno in globalno potapljamo v vedno globljo krizo, ni nobenega dvoma. Kocka je padla; »vesoljnemu potopu« se zdaj ni mogoče več izogniti.

V taki situaciji ostane samo še eno vprašanje – vprašanje mamice z začetka tega prispevka:

Kaj lahko storim?

Kako biti zdrav in zmagovati

Skrbna mamica je morda naivna (v smislu svojega pričakovanja, da bo za svojo vzorno skrb za svoje otroke dobila podporo nekoga, ki je v službi psihopatskega sistema, v katerem živimo), a njeno ravnanje je vestno. Sodeč po razpravi na forumu ima Skrbna mamica, vsaj kar zadeva prehrano in dobrobit otrok, bistveno višjo zavest kot zgoraj omenjena doktor moderatorka in najmanj 99 % vseh zdravnikov in delavcev v zdravstvenem varstvu, kar jih poznam. Po mojem mnenju se lahko otroci Skrbne mamice samo zahvalijo bogu, da ni diplomirala na medicinski fakulteti.

Vsekakor se strinjam s priporočilom doktor moderatorke, da je treba jesti zmerno in pestro – a le v kontekstu posameznikovega nutrigenomičnega profila® in trenutnega stanja organizma.

Uživanje hrane – pa naj bo redno ali občasno – ki je zaradi svoje sestave za nek organizem neprebavljiva, obremenjuje imunski sistem, povzroča poškodbe tkiv, presnovne motnje, motnje v delovanju hormonskega sistema, okvare in poškodbe živčnega sistema in/ali druge neželene reakcije in bolezni, ni primerno za nikogar, še najmanj za dojenčke in otroke.

Na otroški jedilnik in na jedilnik ozaveščenega odraslega človeka ne spada smoki in druga industrijsko pripravljena hrana v praktično nobeni obliki, kakor tudi ne pšenica, koruza, soja, svinjina, pasterizirano in homogenizirano mleko (pa naj bo reciklirano ali ne) ter izdelki iz takega mleka, hidrogenizirane in/ali hidrolizirane rastlinske maščobe, palmova maščoba, večina olj, narejenih iz žit, sladkor in živila z visokim glikemičnim indeksom, fruktoza.

V otrokov organizem ne spadajo težke kovine (zlasti v cepivih in zalivkah), fluor, E-ji, sladkarije, sladke pijače. (Da ne bo pomote, tudi odraslim to zelo škodi.) Zato pa toliko bolj spada v otroško in odraslo telo prečiščena, revitalizirana voda.

Predvsem pa na krožnik vašega otroka ne spada hrana, ki ni skladna z njegovo krvno skupino oz. nutrigenomičnim profilom®.

Uživanje naslednjih živil se ABSOLUTNO ODSVETUJE

  • Industrijsko predelana/pripravljena hrana, pijača ter dopolnila k prehrani, ki vsebujejo konzervanse, umetna barvila, umetne arome in druge dodatke, kot na primer gumiarabikum (gum arabic, gums).
  • Industrijsko pripravljeni sadni sokovi (pasterizirani; iz koncentratov).
  • Konzervirana in vložena hrana.
  • Alkohol.
  • Sladkor v vseh oblikah, vključno s fruktozo. Dnevni vnos fruktoze iz vseh virov ne sme presegati 25 g.
  • Mleko in mlečni izdelki iz pasteriziranega mleka in homogeniziranega mleka.
  • Žitarice, predvsem polnozrnata in rafinirana pšenica ter koruza v vseh oblikah, soja in izdelki, ki vsebujejo pšenico, koruzo in nefermentirano sojo (v vseh oblikah).
  • Vsi otrobi, vse polnozrnate oz. neoluščene žitarice, stročnice in izdelki iz stročnic (vključno s sojo in izdelki iz soje), oreški in semena, kokos in izdelki iz kokosa, jam in kakav, ki niso predhodno ustrezno obdelani s postopki, ki zmanjšajo vsebnost fitinske kisline in drugih antihranil na najmanjšo možno mero.
  • Gensko spremenjena živila in hrana, pridobljena od živali, ki so uživala gensko spremenjeno krmo.
  • Meso in produkti kloniranih živali.
  • Nano-hrana.
  • Svinjina.
  • Vsi prekajeni (dimljeni) izdelki.
  • Živalska mast.
  • Vsi izdelki, ki vsebujejo hidrogenizirana ali hidrolizirana ali delno hidrogenizirna ali delno hidrolizirana rastlinska olja/maščobe.
  • Margarina.
  • Koruzno olje.
  • Bombažno olje.
  • Repično olje.
  • Sojino olje.
  • Sončnično olje.
  • Palmova maščoba.
  • Umetna sladila.
  • Gazirane brezalkoholne pijače (coca cola, fanta, pepsi, schweppes, red bull…).
  • Koruzni sirup z visoko vsebnostjo fruktoze in podobna sladila.
  • Vsa hrana, pijača in dopolnila k prehrani, ki vsebujejo sestavine, ki niso na seznamu priporočene oz. dovoljene hrane za krvno skupino oz. nutrigenomični profil®.

Kaj je zdrava prehrana?

Za optimalno delovanje organizma bi morali vso hrano izbirati skladno z gensko zasnovo in trenutnim stanjem organizma (se pravi, upoštevati nutrigenomični profil®, trenutno zdravje in počutje), in jo nato pripraviti in zaužiti tako, da jo telo kar najlažje prebavi ter kar se da učinkovito asimilira in uporabi vse, kar je v njej koristnega, brez nepotrebnih obremenitev in problematičnih reakcij organizma.

Samo prehrana, ki upošteva specifične lastnosti in zmogljivosti specifičnega organizma in hkrati podpira, potrjuje in krepi izraznost genov v smislu vaših prizadevanj, zlasti kar zadeva zdravje, dobro počutje, telesno težo in življenjske cilje, je za vas in vašega otroka zdrava prehrana.

V okviru tega seveda vedno dajemo prednost ekološko pridelani, biodinamični, sezonski hrani, po možnosti lokalnega izvora.

Zveni kot izziv, ki ga ne zmorete?

Za nutrigenomični profil® se obrnite na Nutrigenomika Info Team, pri njegovem izvajanju v praksi pa vam lahko pomaga Skrbna mamica (pošto za Skrbno mamico bom posredovala naprej na njen naslov).

Opomba avtorice:

Zgoraj obravnavana problematika je zelo dobro raziskana in nesporna. Navedene spletne povezave v besedilu nudijo zgolj izhodišče za nadaljnje raziskave vedoželjnega bralca.

Prvič objavljeno: 05-12-2010

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh