ČLOVEK SEM: "Opto, ergo sum"

Ne dvomim, da poznate znamenit Descartesov izrek »Cogito, ergo sum«, se pravi, »Mislim, torej sem«. Toda osebno se bolj nagibam k definiciji, ki jo ponuja Amit Goswami v svoji knjigi The Self-Aware Universe: »Opto, ergo sum« oziroma »Izbiram, torej sem«.

Izbiram, torej sem

»Vse življenje se srečujemo z dogodki, opravki, nalogami, ljudmi, ki zahtevajo, da sprejemamo določene odločitve. Iz ure v uro, iz dneva v dan, iz tedna v teden, vse življenje torej, se situacija okoli nas spreminja in zahteva, da se ji prilagajamo, če hočemo preživeti. Prav od te sposobnosti prilagajanja, se pravi, od primernosti oziroma ustreznosti našega odziva na dogajanje v prostoru in času okoli nas, je odvisna kvaliteta, pa tudi dolžina našega življenja. Zdravje, zadovoljstvo in uspeh niso rezultat sreče ali smole, ampak presoje, kako v določenih okoliščinah ravnati. Vsaka odločitev, ki ste jo kdaj v življenju sprejeli, je vodila k naslednji, ta veriga, sestavljena iz členov vaših odzivov na posamezne dogodke, pa vas je pripeljala prav do tega, da v tem trenutku, kjerkoli že ste, berete te vrstice. Vaša izbira vas je torej privedla do tega, kar danes ste, kar imate in kako se počutite. Kolikokrat ste se ozrli v preteklost, morda samo do včerajšnjega dneva, morda deset let nazaj in si rekli, “Ko bi vsaj v tisti situaciji ravnal drugače…, ko bi ne šel v tisto investicijo…, ko bi se ne spustil v tisti prepir..., bi bilo moje življenje danes lahko povsem drugačno.” Tak odnos lahko zavzamete do vseh odločitev, ki so vas pripeljale do stanj, ki jih danes ocenjujete bodisi kot dobra ali slaba, in po vsej verjetnosti boste opazili, da se niste vedno odločili “pravilno”. Včasih da, včasih ne. Enkrat ste imeli torej “dober”, drugič pa spet “slab” občutek. V sodobni zahodni civilizaciji je večina ljudi navajenih, vzgojenih tako, da za sprejemanje kakršnihkoli odločitev uporablja racionalno analizo, se pravi intelekt. V vsaki situaciji se torej več ali manj vprašamo, koliko se nam nekaj splača, tisti, ki gledamo malo dlje v prihodnost pa tudi, kakšen smisel neko početje ima. Kadar pa se odločamo v stanju čustvene prizadetosti – jeze, žalosti, razburjenosti, evforije, depresije, zaljubljenosti, strahu – so sposobnosti intelekta občutno zmanjšane, pri čemer je človekovo dojemanje položaja obarvano z njegovimi čustvi, torej izkrivljeno. Vsakršno delovanje v tem stanju postane subjektivno in se prav zato, ker ne upošteva realnega položaja, pogosto izkaže za “napačno” – se pravi, da za sabo potegne negativne posledice. Toda večina ljudi ima tudi izkušnje, ko so se odločali hladno, razumsko, ko so presojali na podlagi danih podatkov, pa so bili rezultati kljub temu slabi. In ni tako malo primerov, ko se človek v hudi duševni stiski odloči “pravilno”, se pravi, ko ravna tako, da doseže tisto, kar je hotel, ali pa se situacija kar “sama od sebe” uredi po njegovih željah, kljub “izkrivljeni percepciji”.

Intuicija, inspiracija in vest

Predvsem gre tu za to, da je “pravilnost” neke odločitve, se pravi uresničevanje hotenj, čustvenih potreb in intelektualnih želja, odvisna od dveh komponent, ki na eni strani določata, koliko je človekovo obnašanje skladno z dejanskim trenutnim stanjem prostora in časa, v katerem živi, na drugi strani pa, v kakšno prihodnost ga bo to pripeljalo. Do tega, kakšno je to stanje, lahko pridemo preko intuitivnega občutka, ki je pri nekaterih posameznikih bolj, pri drugih pa spet manj razvit. Kaj je pravzaprav intuicija?

Intuicija je občutek na ravni individualne in kolektivne podzavesti, v kateri so shranjene izkušnje in znanje vsega človeštva, vseh časov.

Gre za zbirko vseh rezultatov vseh zamisli, kar jih je v svoji zgodovini človek preizkusil v praksi, ki pa sami po sebi niso več neposredno dostopni. Stvar deluje približno tako kot arhivski podatki v računalniku, ki so zgoščeni, da bi zasedli čim manj prostora, in jih je potrebno dekodirati, da bi človek lahko ponovno prišel do njih. Izvlečki oziroma povzetki teh podatkov pa seveda so na voljo, samo da človek ne zna več natančno razložiti, kako je do teh zaključkov prišel. Temu občutku za dejansko stanje je potrebno prilagajati tako razum kot tudi čustva, in ne obratno, če hočemo, da se zanesljivost “pravilnosti” odzivanja na okolje poveča. Na drugi strani se pojavlja inspiracija. Kakor intuicija podaja razmere, v katerih se nahajamo, se pravi, da ima materialno osnovo, pa ima inspiracija svoj vir v duhovni sferi. Gre za čiste ideje, ki še niso udejanjene, ki se torej še nikoli niso materializirale. To so možnosti, potenciali tega, kar bi se v prihodnosti lahko zgodilo. Bistvena razlika med intuicijo in inspiracijo je, da intuicija prihaja iz preteklosti, inspiracija pa iz prihodnosti. Ko sta intuicija in inspiracija združeni v sedanjosti, nastane vest oziroma sporočilo, ki podaja, kako bi bilo v danih trenutnih okoliščinah potrebno ravnati oziroma kako človek ne bi smel ravnati, da bi imel dobre rezultate. Čista vest je tista, ki vodi v neko smiselno in zdravo prihodnost, saj je utemeljena na trdnih temeljih (na dejanskem materialnem stanju prostora in časa) in usmerjena v tisto, kar ima razvojno perspektivo. Kadar se človek v nekem etičnem smislu napačno odloči, čuti, da ima slabo vest, drugi pa zanj pravijo, da se obnaša brezvestno. V bistvu gre za to, da njegovo ravnanje ni usklajeno bodisi z dejanskim stanjem bodisi s prihodnostjo bodisi z obema.

Ločitev intuicije in inspiracije

Skozi zadnjih nekaj tisoč let, predvsem pa v zadnjih tristo letih v človekovem razvoju je postalo očitno, da je vest vse manj v vsakdanji rabi. To je posledica ločitve intuicije (izkustvena materialna sfera) in inspiracije (duhovna sfera potencialov), ki je postopoma privedla do dokončnega razkola med empirično-raziskovalnimi in duhovnimi vedami, do katerega je v Evropi prišlo v 18. stoletju. V nadaljevanju naj bi intuicijo tako v celoti nadomestila znanost, inspiracijo pa religija, v zadnjem času pa tudi druge ideologije, ki so s terorjem dosegle, da si človek ni upal poslušati svojih notranjih občutkov – se pravi uporabljati svoje vesti – ker bi v primeru, da bi se to razvedelo, končal na grmadi ali pa v množičnem grobu. Tako znanost kot tudi vse religije oziroma ideologije pa imajo svoje omejitve. Upoštevajo namreč izključno svoje lastne izkustvene ugotovitve oziroma prepričanja. Že samo neverjeten razvoj tehnologije v zadnjih sto letih jasno dokazuje, kako omejeno je pravzaprav človekovo znanje o prostoru in času, v katerem se nahaja, pa še to, kar ve, večinoma uporablja na načine, ki povzročajo ogromno škodo tako na materialni (pomanjkanje, revščina, bolezni, okolje) kot tudi na čustveni ravni (depresivnost, zasvojenost itd.). Pri tem pa se vsakdo že rodi z lastnim notranjim instrumentom (intuicijo) ki bi ga lahko uporabil za to, da oceni energetsko stanje nekega dogodka – da uzavesti zunanje razmere take, kot so v resnici, ne pa da dogajanje skuša razumeti samo z omejeno sposobnostjo intelekta ali pa s še bolj omejenim čustvenim dojemanjem. Prav tako je človeku naravno dana povezava s stvarnikom, se pravi s tem, kar je večno in ima torej edino prihodnost (inspiracija). Intuicija in inspiracija predstavljata pot, po kateri človek sprejema vest. Več ko je prisotnih čustev, se pravi želja ali strahov, bolj je vest motena. Bolj ko se vmešava intelekt, bolj se vest lahko zdi neumna in napačna.

Manj ko posamezniki in generacije uporabljajo svojo intuicijo in manj ko razvijajo svojo inspiracijo, šibkejši je glas vesti. Rezultati ravnanja, sprejeti na brezvestni osnovi, pa so seveda temu primerni.

Osnovna težava, na katero naleti človek, ki hoče ponovno razviti svoje sposobnosti zaznavanja intuicije in inspiracije, je časovni zamik med neko odločitvijo in posledicami te odločitve. Z drugimi besedami: kadar se rezultati ne pokažejo takoj, je zelo težko ugotavljati povezave med vzroki in posledicami. Prav v ta namen, se pravi, da bi lahko ponazoril prostorsko-časovne razmere posameznih trenutkov in proučeval njihovo soodvisnost, je človek razvil astrologijo.

Vse v naravi se ciklično ponavlja

Zemlja je obdana s celim sistemom ozvezdij in planetov, katerih medsebojni položaji se kljub nenehnemu spreminjanju do določene mere ciklično ponavljajo. Iz tega lahko dokaj natančno določimo, kakšne razmere bodo vladale na izbranem območju našega planeta v nekem določenem času. Jasno je, da na severni polobli nastopi pomlad in s tem nov začetek rasti in razvoja v naravi ob času marčnega enakonočja, da pomladi sledi poletje, temu jesen, da za jesenjo pride zima in nikoli obratno. Za vsako točko na Zemlji je mogoče popolnoma natančno izračunati, kdaj bo na primer vsak dan vzšlo sonce oziroma kdaj se bo noč spremenila v dan. Iz položajev Lune glede na Zemljo izračunavamo, kdaj bo plima in kdaj oseka ter kako visoka oziroma nizka bo. S tem pa ne delamo nič drugega, kakor da ugotavljamo, povsem objektivno in brez vsake čustvene vpletenosti, kakšne razmere bodo v določenem trenutku nastopile v našem življenjskem okolju. Intelekt uporabljamo za to, da dane naravne pogoje kar se da koristno izrabimo, čustva pa za to, da ugotavljamo, kaj je prijetnejše oziroma kaj nam je bolj všeč. S kombinacijo intelekta in čustev se človek lahko odloči, da na primer ne bo šel pulit plevela na vrtu ponoči, ampak šele, ko se zdani, saj bi se v temi samo spotikal, pa še delo bi precej slabo opravil; da bo šel v času zimske megle, snega in mraza, ki so mu zoprni, na počitnice v sončno Avstralijo, poleti, v visoki vročini, pa se bo šel hladit na morje ali v gore.

To poznamo vsi. Za to ni potrebno imeti kdo ve kako razvite intuicije. Ampak če univerzalni zvezdni sistem deluje v tako splošnem, širokem smislu, zakaj ne bi deloval tudi v krajših časovnih obdobjih, v povsem vsakdanjih situacijah? Ali bi bilo s pomočjo tega vesoljskega računalnika mogoče izračunati razmere, pogoje, torej energetsko stanje okolja, se pravi tisto, za kar naj bi vsakemu posamezniku služila intuicija?

Astrologija: empirična pot do intuicije

Odgovor na to vprašanje je človek našel v astrologiji. Astrologija je veda, ki že več tisočletij raziskuje nebesne cikle in ugotavlja korelacije med položajem nebesnih teles in dogajanjem na Zemlji v smislu usode narodov, kultur in posameznikov. Njeno izhodišče je, da dobi vsaka stvar ali bitje ob svoji materializaciji pečat energetskega stanja trenutka, ki mu pripada. Zaradi nenehnega spreminjanja energetskega stanja okolice prihaja do nenehne interakcije posameznikovega energetskega vzorca in spremenljive energije okolja (narave). Narava je večna, posameznikova fizična prisotnost pa je minljiva, saj je samo ena mnogih izraznih oblik energije narave. Količina in življenjska doba posamezne fizične komponente je odvisna od rezultatov interakcije njenega osnovnega energetskega vzorca s trenutnim energetskim vzorcem narave. Če se torej osnovni energetski vzorec zavestno ne vključuje v naravne procese, je na milost in nemilost prepuščen višjim silam, ki ga bodo kakor školjko v valovih premetavale, brusile, drobile in na koncu spremenile v prah. Njegova usoda je vnaprej določena predvsem zato, ker ne pozna realnega energetskega stanja okolja, in se zato vedno obnaša v skladu s svojo naravo, s svojim energetskim potencialom, ki pa je zdaj v harmoniji z naravnimi procesi, zdaj spet ne. Za obdobja skladnega delovanja z naravo je značilno, da se človek “pravilno” odloča, da ne zapravlja niti časa niti energije, in da ima dobre rezultate. V času, ko pa je posameznikov energetski vzorec v konfliktu z delovanjem sil narave, človek, ki se stanja ne zaveda, sprejema napačne odločitve glede na dane razmere, kar pomeni, da za doseganje svojih ciljev uporablja napačna sredstva oziroma napačen način. Približno tako je, kot da bi šel v trdi zimi na njivo sadit paradižnikove mladike in pri tem upal na obilno letino. Gre torej za stanje, ki ga lahko opišemo kot anosognozijo oziroma Dunning-Krugerjev sindrom.

Astrološki koledar: preverite, kako dobro vam služi intuicija

Astrološki koledar, kot je na primer Naravnik, je namenjen prav temu, da pokaže realno stanje trenutnega energetskega potenciala za vsak dan posebej v povsem običajnih situacijah, s katerimi se človek srečuje iz dneva v dan. To vključuje tudi podatke o tem, katere vrste hrane in življenjsko pomembnih hranil telo glede na trenutni položaj lune najlažje prebavi, najbolje asimilira in najučinkoviteje presnovi. Izbrani pristop pa se ne osredotoča samo na ugodne trenutke, ampak predvsem na tiste, za katere bi nam naša intuicija morala povedati, da bomo – če bomo popustili pritiskom, ki ga nad nami izvaja razumska logika na eni strani in čustveno pogojene želje ter strahovi na drugi – zapravili dragocen čas in energijo ter si s tem tako ali drugače škodili.

Tovrsten astrološki koledar je namenjen vsem tistim, ki hočejo svoj čas kar se da koristno izrabiti, ki se hočejo izogniti motečim signalom, ki jim preprečujejo, da bi znali ločiti med tistim, kar je resnično pomembno, in med tistim, kar se kot tako samo zdi. Vsakomur je prepuščeno samo še to, da svoj intelekt in čustvene potrebe prilagodi dejanskemu stanju, ki ga podaja astrološki koledar, in tako svoj vsakdan kar se da najbolje izkoristi za to, da čim lažje, hitreje in ceneje doseže svoje cilje.

Kaj pa vest?

Človek v sebi nosi neko neizrekljivo potrebo, neko hrepenenje, ki se je v taki ali drugačni obliki izrazilo v vseh religijah in filozofijah, kar jih je v toku svoje zgodovine razvilo človeštvo. Gre za vprašanje smisla oziroma, čemu živi človek?

Vsakomur, ki se je že kdaj vprašal, »Kakšen je smisel mojega življenja? Kaj je moj poklic?«, pa na to vprašanje ni našel odgovora, priporočam, da vztrajno razvija tudi inspiracijo, se pravi, da vzpostavlja stik s svojo duhovno komponento. Kajti le z združitvijo intuicije in inspiracije človek dobi vest, ki mu omogoča, da je v vsakem trenutku na pravem kraju, da svoj smisel tudi udejanja, in da to počne na pravi način. Primeren način udejanjanja tega smisla pa je seveda pogojen s trenutkom prostora in časa, kar pomeni, da nikoli ni mogoče najti neke dokončne in za vse primere veljavne rešitve: ideja je večna, vendar se izraža v neskončno mnogih pojavnih oblikah. Odgovor na vprašanje, ali ste med tistimi, ki udejanjajo svoj smisel, lahko dobite, če si ogledate svoje rezultate. Ali vas to, kar počnete, utruja? Ali imate vedno manj energije? Vam ogledalo kaže, da se starate? Morda niste povsem zdravi? Vas muči previsoka teža? Je denarja vedno premalo? Se s partnerjem ne razumete ali pa ne najdete ustreznega partnerja? Potem svojega smisla prav gotovo ne udejanjate ali pa ga udejanjate na napačen način. Ne poslušate svoje vesti.

Kako postati uspešen, zdrav in zadovoljen?

Kot prvi korak v tej smeri se lahko vsak, ki bi hotel spoznati, kaj mu preprečuje, da spoznal samega sebe in udejanjal to, kar je, obrne na astrologa, ki mu bo izdelal in analiziral rojstno karto. Astrolog pravzaprav izračuna človekovo usodo, ki je razvidna iz osnovnega energetskega potenciala, s tem pa človek dobi možnost, da svojo situacijo oceni v kontekstu splošnega dogajanja ter s pomočjo dobljenih podatkov poišče način, kako bi svojo usodo spremenil v skladu s svojimi hotenji, ne da bi pri tem kršil naravne zakonitosti. V kombinaciji z analizo rojstne karte ter interakcijo posameznikovih energij z energijami narave za določeno obdobje, astrološki koledar torej podaja precej natančno sliko trenutnega stanja in s tem večino informacij, potrebnih, da bi človek živel kar najbolj zdravo in bil pri tem tudi srečen in uspešen.«

Ne v zvezdah; v nas samih, dragi Brut

Približno osem let študija in poklicnih izkušenj na področju astrologije sem potrebovala, da sem prišla do gornjih spoznanj. Ampak debelušna sem bila še vedno. In čeprav se (kljub številnim simptomom in težavam) tega sploh nisem zavedala, vsak dan tudi bolj bolna. In vse bolj nesrečna.

Sčasoma so se v meni izkristalizirale naslednje ugotovitve:

1. Astrološka rojstna karta kot zemljevid duše in človekove usode na duševni ravni zelo dobro podaja program uma, preko katerega parazit (wetiko) upravlja s svojo žrtvijo.

2. Nekatere astrološke metode (tranziti, progresije, povratki itd.) so zelo uporabne, ko gre za proučevanje časovnega vidika pojavljanja in trajanja določenih izzivov.

3. Vedska astrologija (Jyotish) ima v primerjavi z zahodno astrologijo bistveno boljša analitična orodja, kar velja tudi za analizo predispozicij posameznikovega telesa in zdravja. Toda zaradi neupoštevanja precesije so izračuni tipično nezanesljivi oziroma napačni. (To tematiko je obširno raziskal astrolog Ernst Wilhelm, zato se v tovrstno razpravo ne bom spuščala; kot zelo dober uvod na to temo priporočam njegov članek Mystery of the-Zodiac.)

4. Astrologija podaja zgolj zelo dober vpogled v programiran način delovanja uma in s tem povezano časovnico, ne podaja pa človeku uporabnih rešitev niti v smislu »kaj« niti »kako«.

Kot orodje za razvoj vesti in za reševanje težav, ki so posledica konkretnega programa, po katerem deluje posameznikov um, kot je razvidno iz rojstne karte, astrologija torej ni kaj prida uporabna. Po večletnem »butanju z glavo ob zid« se mi je nekega dne posvetilo, da bom morala rešitev poiskati drugje. Prav v času nastanka gornjega pisanja (1999) sem se prvič srečala s konceptom prehrane po krvnih skupinah, kar me je 8 let kasneje pripeljalo do tega, da sem leta 2007 razvila prvo različico nutrigenomičnega profila® kot orodja za analizo in razumevanje posameznikovega genetskega ustroja oziroma »strojne in programske opreme« ter privzetih nastavitev organizma.

Izbira je vaša

Nutrigenomični profil® v nobenem pogledu ne negira vaše astrološke rojstne karte ali astrološkega koledarja, ampak postavi astrološko informacijo v kontekst materializiranega potenciala oziroma realnega stanja, s čimer pravzaprav predstavlja njeno dopolnitev oziroma nadgradnjo.

Ne gre za to, ali bi izbrali eno ali drugo, ampak za namen, ki ga želite doseči.

Za razliko od astrologije, ki se ukvarja zgolj s potenciali, posebej za vas izdelan nutrigenomični profil® namreč ne omogoča zgolj razumevanja delovanja vašega organizma kot dejansko manifestiranega potenciala energetskega vzorca vaše rojstne karte. Nutrigenomični profil® vsebuje tudi specifičen izbor hrane, vadbe in življenjskega sloga za uspešno obvladovanje vašega zdravja, počutja in usode na telesni ravni. Ko s pomočjo priporočil v vašem nutrigenomičnem profilu® vaše telo postopoma očistite toksinov, odvečnih maščobnih blazinic, škodljivih navad, zasvojenosti in druge navlake, začne celoten organizem delovati bolje. Vaši geni se (epigenetsko) preprogramirajo za zdravje, dobro počutje, dolgo življenje, in se uskladijo z razvojnim smislom vesolja in vašo vlogo v njem. S tem pa se ne izostrijo samo vaš vid, sluh, okus, voh in tip, ampak tudi intuicija in inspiracija. Prebudi in okrepi se torej vaša vest.

»Čista vest je tista, ki vodi v neko smiselno in zdravo prihodnost, saj je utemeljena na trdnih temeljih (na dejanskem materialnem stanju prostora in časa) in usmerjena v tisto, kar ima razvojno perspektivo.«

Jasno je, da je najbolj smiselno imeti kar vse tri pripomočke: astrološko rojstno karto, astrološki koledar in nutrigenomični profil®.

"Astrološki koledar med drugim vključuje tudi podatke o tem, katere vrste hrane in življenjsko pomembnih hranil (beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe), telo glede na trenutni položaj lune najlažje prebavi, najbolje asimilira in najučinkoviteje presnovi."

Toda če bi morala zaradi finančnih omejitev izbirati med enim ali drugim, danes zame ni nobenega dvoma več: nutrigenomični profil® je zakon!

Prvič objavljeno: 24-06-2011

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh