NUTRIGENOMIKA: Današnja prehrana lahko prepreči razvoj jutrišnjih bolezni

Po pisanju SOTT.net vedno več znanstvenikov prihaja do spoznanja, da bi lahko relativno novo področje medicine, znano kot nutrigenomika, za vedno spremenilo prihodnost javnega zdravstva. Kako? S prilagajanjem strategij za preprečevanje bolezni, še preden se zgodijo – bolezni, ki bi se zaradi posameznikovega genskega ustroja lahko razvile v njegovi prihodnosti.

Ključna strategija tega revolucionarnega pristopa pa ni nek farmacevtski preparat, cepivo ali kompleksna genska terapija, ampak prehrana oz. uživanje specifičnih živil.

Nutrigenomika je področje, ki proučuje učinke hrane na izraznost genov. Preprosto povedano, nutrigenomika se ukvarja s prilagajanjem posameznikove prehrane njegovemu genskemu ustroju. Na podlagi posameznikovega nabora genov je mogoče podati specifična priporočila glede uživanja specifičnih živil, ki lahko bodisi zavirajo bodisi spodbudijo gene, ki kodirajo določene bolezni – zlasti tiste, ki veljajo za dedne, kot na primer nekatere oblike raka, diabetes tipa 2, bolezni srca in ožilja. Tovrstna priporočila pa nikakor niso uporabna samo za učinkovito preprečevanje razvoja bolezni, ampak tudi za preprečevanje debelosti oz. hujšanje.

Nutrigenomika združuje molekularno biologijo, genetiko in prehrano z namenom ugotavljanja, kako specifična hranila vplivajo na izraženost genov. To je pomembno zato, ker kaže, da lahko hranila aktivirajo ali deaktivirajo posamične gene preko faktorjev transkripcije (biokemičnih enot, ki vežejo DNK in bodisi spodbujajo bodisi zavirajo prepisovanje genov).

Nutrigenomika ne vključuje genskega spreminjanja živil z razbijanjem in dodajanjem genov. Namesto tega se osredotoča v izboljševanje posameznikovega zdravja z uporabo fitokemikalij, hranil in drugih komponent, ki so naravno prisotne v živilih. Medtem ko so splošna priporočila, ki jih dandanes v medijih vsesplošno promovirata tako klasična kot alternativna medicina – kot na primer poudarek na uživanju obilice sadja in zelenjave za znižanje tveganja rakavih obolenj – zgolj posploševanja za množice, ki v marsikaterem primeru ne dajejo pričakovanih rezultatov, se nutrigenomika osredotoča na specifična, posameznikovemu genskemu ustroju prilagojena priporočila, ki so neprimerno bolj natančna in posledično dajejo veliko boljše rezultate.

Čeprav lahko bralec iz prej omenjenega članka sklepa, da je zadeva šele v povojih, pa je nutrigenomika v praksi precej bolj razvita, kot bi se zdelo. Zelo učinkoviti pristopi, ki podajajo priporočila za optimalno prehrano in življenjski slog za doseganje in vzdrževanje kar najvišje ravni energije, zdravja, počutja in optimalne telesne teže na podlagi posameznikovih genov, obstajajo že več let. Prihodnost, ki jo nekateri vidijo šele čez pet ali deset let, je torej na voljo tukaj in zdaj. Pri tem je vsekakor pomembno upoštevati, da hrana nikakor ni edini dejavnik, ki lahko aktivira ali deaktivira posameznikove gene: ne samo geni, ampak tudi izraznost (aktivno ali neaktivno stanje genov) je podedovana; nadalje poleg dednih nastavitev na izraznost genov vpliva predvsem okolje, ki mu je bil človek izpostavljen kot zarodek, med vplive po rojstvu pa spadajo tudi fizična aktivnost, stres, kemikalije in raznorazni okoljski vplivi, vključno z elektromagnetnim sevanjem mobilnih telefonov in brezžičnega interneta. Edini dolgoročno smiseln pristop za obvladovanje posameznikovih genov je torej holističen, sicer se človeku kaj hitro zgodi, da z repom sproti podira vse, kar si prizadeva zgraditi z rokami. Že danes se lahko oglasite pri svetovalcu za individualizirano prehrano, ki določi vaš genetski ustroj in vam na podlagi tega, ob hkratnem upoštevanju trenutnega stanja organizma, priporoči ustrezno prehrano, vadbo, najučinkovitejše načine za obvladovanje stresa in življenjski slog – tudi v Sloveniji.

Zanimivo je, da za določanje posameznikovega genotipa in s tem ustreznih priporočil ni treba narediti analize celotnega nabora genov (ki mimogrede stane nekaj sto evrov), ampak samo nekaterih. Najpomembnejša pri tem sta krvna skupina in status sekretor/nesekretor. Večino drugih ključnih genov, ki določajo posameznikov genotip za namene izbora optimalne hrane, vadbe in življenjskega sloga, je mogoče videti oziroma izmeriti. Tako na primer ne potrebujem laboratorijskega izvida za to, da bi izvedela, da imam očitno gene za modre oči in svetle lase. Informacije o vašem prirojenem morebitnem nagnjenju k specifičnim boleznim in s tem o vašem »normalnem« fizičnem stanju in čustveni (ne)stabilnosti je zapisana v vaši telesni konstituciji, krvni skupini, prstnih odtisih, okušalnih brbončicah, zobeh, dolžini vaših prstov in sorazmernosti vašega telesa – iz česar je mogoče sklepati tudi na nastavitve oz. izraženost vaših genov.

Laboratorijska analiza DNK (n.pr. na podlagi sline) tipično ne daje podatka o tem, kateri geni so aktivirani in kateri ne, prav tako pa ne podaja trenutnega stanja organizma, ki je bistven dejavnik, ko gre za določanje potencialne škodljivosti posameznih živil, ki naj bi bila glede na posameznikove gene priporočena.

Vaša krvna skupina je tista, ki v veliki meri določa odziv vašega imunskega sistema na zunanje dejavnike, ki pridejo v stik s telesom. Glavni problem v tem smislu predstavljajo lektini, ki so lahko prisotni v povsem običajni hrani, pri čemer je večina lektinov specifičnih za ogljikove hidrate krvnih skupin po sistemu ABO – kar pomeni, da je ista hrana lahko za človeka s krvno skupino O škodljiva, za človeka s krvno skupino A pa zelo koristna. Lektini, ki jih človek zaužije s hrano, se lahko vežejo na mnoge antigene OH v drobovju in imunskem sistemu, in s tem povzročajo različne zdravstvene težave, na primer porušeno ravnovesje v črevesni flori, poroznost črevesa, motnje v delovanju imunskega sistema, preobčutljivost na hrano in sistemska vnetja. Vse to je običajno posledica neposrednega lepljenja lektinov na ciljne celice, in se tipično kaže kot motnje v prebavi (kronično zaprtje ali diareja, napenjanje, vetrovi, bolečine v trebuhu in podobno), kar posledično ovira pravilno absorpcijo vitaminov, mineralov in drugih hranil, in s tem ogroža ravnovesje in zdravje celotnega organizma.

Ne samo hrana, ampak tudi mnoge bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi so »podobni« antigenom posamične krvne skupine, in imunski sistem jih skladno s tem prepoznava kot organizmu »prijazne« ali »sovražne«. Krvna skupina pa ne vpliva samo na reakcije imunskega sistema, ampak tudi na sposobnost prebave in presnove živil, ki se od ene do druge krvne skupine zelo razlikuje, ter na odziv na stres, s tem pa neposredno ali posredno na večjo ali manjšo dovzetnost za posamične bolezni.

Poleg krvne skupine pa obstajajo tudi drugi faktorji, ki jih je treba upoštevati, ko gre za to, katera hrana, pijača, zelišča, dopolnila k prehrani, telesna vadba in načini učinkovitega obvladovanja stresa vam bodo prinesli zaželene rezultate:

* zdravje

* idealno telesno težo

* lepo in skladno telo

* optimalen indeks telesne mase (BMI)

* zaželeno stopnjo telesne pripravljenosti.

Vaši geni in okolje, ki ste mu bili izpostavljeni tekom svojega življenja (n.pr. onesnaženost, razpoložljivost hranil itd.), igrajo v teh procesih ključno vlogo. Ne govorimo več zgolj o genetiki, ampak o epigenetiki: kako iz podedovanega, fiksnega nabora genov potegniti kar največ. In prav tu nastopi nutrigenomika.

Prvič objavljeno: pomlad 2010

Zadnjič spremenjeno: 30-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh