RAZČLOVEČENI ČLOVEK: Hrana za Luno

Nedavno sem brala zanimiv članek o zajedalcih, ki nadzorujejo um svojih žrtev in s tem usmerjajo njihovo ravnanje - seveda na račun žrtve in tipično preko njenega trupla - ne da bi žrtev o tem karkoli slutila.

Zamisel, da parazit upravlja z možgani svoje žrtve, se morda zdi neverjetna, toda dokazi nedvoumno kažejo, da je pojav prisoten pri celi vrsti živali in tudi pri ljudeh. Na podlagi fosilov lahko sklepamo, da gre za mehanizem, ki ga že na milijone let s pridom uporabljajo parazitske oblike življenja, da bi se izognile prehitremu razkrinkanju. Do takrat, ko imunski sistem ugotovi, da je nekaj hudo narobe, je ponavadi že prepozno.

Parazit Toxoplasma gondii, ki živi v mačkah, v podganah ustvari stanje, v katerem jim postane mačji urin neustavljivo privlačen, pri ljudeh pa povzroča določene oblike nevrotičnosti.

Drug tak primer je gliva Ophiocordyceps unilateralis, ki spreminja mravlje v zombije.

Parazit se prisesa na mravlje na njihovi poti nazaj v mravljišča, ki se nahajajo visoko v drevesnih krošnjah.

Ko zavzame svoj položaj na žrtvi, gliva izloči kemikalije, ki povzročijo, da mravlja zapusti kolonijo in se odpravi iskat odpadle liste ali da strmoglavi z višin na liste, ki rasejo bliže tlom.

V svojih zadnjih urah življenja parazit prisili mravljo, da zleze na spodnji del lista in se s čeljustmi zažre v centralno žilo, ter se tako priklene na list – skupaj s parazitom.

Gliva ne uspeva v visokih krošnjah ali na gozdnih tleh, toda okužene mravlje pogosto poginejo na listih, ki se nahajajo nekje med obema skrajnostma, kjer so razmere (vlaga in temperatura) s stališča parazita ravno pravšnje. Ko mravlja pogine, parazit požene izrastek iz njene glave in ponoči iz njega izstreli spore na gozdna tla, ki nato okužijo druge mravlje.

Vse skupaj si lahko ogledate na posnetku BBC.

Kaj pa če…?

Znanstveniki so prišli do zaključka, da je polovica življenja na Zemlji parazitske narave. Z drugimi besedami, v naravi za vsak svobodno živeč organizem poznamo vsaj enega parazita. Toda le redki zajedalci manipulirajo vedenje svojih žrtev – ali bolje rečeno: zelo malo takih primerov poznamo.

Tovrstno početje je namreč zelo težko dokazati. Kakor so posledice naravnost spektakularne, pa je parazit pogosto zelo dobro skrit in njegova prisotnost (z izjemo vsem očitnih, katastrofalnih posledic) ne pušča nobenih vidnih sledov. Tak parazit ne samo ubije svojo žrtev, ampak si najprej prilasti njene možgane in telo, in jih uporabi za svoje namene. Takoj, ko žrtev (nevede in nehote) odigra svojo vlogo, ji parazit zada smrtni udarec.

V bistvu gre za popoln umor: umor, ki ostane neopažen. Umor, ki ostane neopažen, ostane neraziskan, in serijski morilec – neviden, neidentificiran in nekaznovan – nemoteno nadaljuje s svojim početjem v nedogled.

Ko gledam absurde, ki se že od pamtiveka ponavljajo skozi človeško zgodovino, iz katere je jasno samo to, da se človek iz zgodovine ne nauči ničesar, si ne morem kaj, da si ne bi zastavila neizogibnega vprašanja, ki se slej ko prej porodi vsakomur, ki je razvil sposobnost kritičnega mišljenja in zbral dovolj energije, da lahko to sposobnost tudi uporabi.

Vprašanje se glasi:

Kaj pa, če na vrhu prehranske verige na Zemlji ni človek, ampak parazitska bitja, ki se hranijo z negativnimi čustvi, kot je na primer strah (in njegove bližnje sorodnice zaskrbljenost, bolečina, jeza, zavist, sovraštvo, maščevalnost in podobno), in v ta namen (približno tako, kot človek goji krave mlekarice za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov) prek malih možganov (centra kolektivne zavesti) stimulirajo ljudi tako, da slednji kar sami, nezavedno, nenamerno in nehote, nenehno ustvarjajo razmere vsesplošne negotovosti, napetosti, krivic, bolezni, trpljenja, pomanjkanja in tako naprej, v katerih je proizvodnja negativnih čustev – predvsem strahu – s katerimi se paraziti hranijo, čim večja?

To bi vsekakor marsikaj pojasnilo.

Kakor si (na primer) lahko preberete tukaj, tukaj in tukaj, seveda nisem niti prva niti edina, ki ji je kaj takega prišlo na misel.

Zajedalsko početje, ki ostane neopaženo, ostane neraziskano, in zajedalec – neviden, neidentificiran in nekaznovan – nemoteno nadaljuje s svojim početjem v nedogled.

Se vam zdi to nemogoče? Močno upam, da imate prav in da bo temu v kratkem napočil konec.

Ah – vam se zdi nemogoče, da bi bilo človeštvo kolektivna žrtev nevidnih zajedalcev, katerih prisotnost je mogoče dokazati zgolj posredno? V tem primeru naj vas spomnim na anosognozijo oziroma Dunning-Krugerjev sindrom.

V bistvu gre za problem neznanih neznank in nerešljivost problemov na tem svetu, dokler bo človeštvo še kar vztrajalo v svojem anosognostičnem stanju in služilo kot »hrana za Luno«.

Sodeč po razmerah na svetu ni nobenega dvoma, kdo trenutno zmaguje v vojni med parazitom in človekom. Če se ne bo vsak od nas po hitrem postopku zavedel, v čem je problem, in se uspešno zoperstavil invaziji svojega uma, bomo sebe in svoje otroke obsodili na večno globalno fašistično korpokratsko diktaturo, ki grozi, da bo zasenčila celo najhujše more, kot sta jih je živo opisala George Orwell v svoji knjigi 1984 in Adolus Huxley v Brave New World. Mislite, da to ni mogoče, ker živimo v "demokraciji"? Preberite tole in se zamislite.

In motiv teh parazitskih bitij? Nič novega ali posebno pretresljivega: povečanje lastne številčnosti in zagotovitev nadaljnjega obstoja lastne vrste.

S tem ciljem se mi v osnovi ne zdi nič narobe. Kar je z mojega stališča problematično, je način. Simbioza je krasna stvar – zadejalstvo oziroma uspevanje na račun svojih žrtev (»prek trupel«) pa ni v skladu z mojo življenjsko filozofijo.

Kar se mene tiče, torej ne nameravam več niti slučajno krmiti vampirjev, ki preko kriptokratskega, psihopatskega sistema, ki so ga ustvarili, prikrito manipulirajo z nami na vsakem koraku in nam pijejo kri.

Ali obstaja način, da se človek, ki je okužen z zajedalcem, ki v njem sproža razmišljanje in ravnanje, ki vodi v nenehno trpljenje, okužbi upre, se osvobodi in ponovno prevzame nadzor nad svojim življenjem in usodo?

Vsekakor.

Pot do zdravja, dobrega počutja, sreče, zadovoljstva, veselja, ustvarjalnosti in konstruktivnega medsebojnega sodelovanja v vašo in splošno korist vodi preko sposobnosti ločevanja med sugestijami parazita, ki želi, da delate v njegovem interesu, in med vestjo, intuicijo in inspiracijo, ki vam pove, kaj je v vašem interesu in interesu človeštva kot celote.

V ta namen je najprej potrebno očistiti telo, ki je zasvojeno in zastrupljeno s hrano, pijačo, kemikalijami in življenjskim slogom, ki človeku jemlje energijo in mu na vse načine preprečuje, da bi doumel, kaj se mu dogaja – in se temu uspešno uprl.

In prav temu čiščenju organizma in dvigu energije na raven, ki omogoča vestno, ustvarjalno delovanje v lastno in skupno korist, je namenjen nutrigenomični profil®.

Prvič objavljeno: 30-09-2010

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh