RAZBIJAMO MITE ZDRAVE PREHRANE: Ekološko pridelano še ne pomeni tudi ekološko neoporečno

Tu in tam v mojem e-poštnem predalu pristanejo resnično zanimive in nadvse koristne informacije, za katere sem ne samo hvaležna, ampak se čutim dolžno, da jih v ustrezni obliki delim z bralci mojih objav; prav zato upam, da mi pošiljateljica ne bo zamerila spodnjih citatov iz najine korespondence.

MLEČNI IZDELKI: plesen, kvasovke in dim

"Včeraj sem pretopila kozje maslo (dobila par dni pred rokom uporabe po znižani ceni, drugače je zelo drago), ali veste, da ni imelo neprijetnega vonja, nič po sladkosti, zelo prijeten vonj, tudi okus. Ko sem enkrat naredila ghee (kuhano maslo) iz kozjega masla iz Kalčka, je bilo ogabno, par sem jih morala odpreti, da sem prišla do neplesnivega, prav zelena plesen je bila na njih, pa prijateljica, ki ga konstantno kupuje, pravi da je tudi ona že večkrat dobila plesnivega. Obup."

Za razliko od bio masla v Kalčku še nikoli nisem naletela na plesnivo ali pokvarjeno maslo iz ekološke pridelave Bio-Butter NaturPur (Spar, Interspar), bio maslo Hofer ali surovo maslo iz sveže kisle smetane Bio-Butter Schwarzwaldmilch (Tuš, Mercator).

Ali se še čudite, da na vsakem koraku poudarjam, da vso hrano kuhajte sami, iz osnovnih sestavin? To velja tudi in predvsem za kuhano maslo, saj nikoli ne veste, ali je kuhano maslo, ki ste ga že narejenega kupili v trgovini, narejeno iz plesnivega masla, pa tudi na zažganega sem že velikokrat naletela (na primer na tržnici BTC v Ljubljani), kar je za telo prav tako uničujoče (rakotvorno) kot vsa dimljena živila.

"Danes sem kupila liter ovčjega mleka, za začetek, gospa mi je svetovala, da dam notri malo soka limone ali jabolčnega kisa (limona bo bolje, ali morda poleti celo nič, natur je sigurno bolje), ker mleko dalj časa potrebuje sedaj da skisa. Potem je rekla, da dam na toplo do 40 stopinj za kake 4 ure (jaz sem dajala tekom noči, pa ni bilo OK, tudi ona je rekla, da je to preveč, morda mi zato kar naenkrat ni pasalo, prav smrdelo mi je, ko sem povohala, pa itak odvisno od mleka, od hrane živali, vrste živali itd. itd.), no potem pa da dam na hladnejše, recimo zdaj ko je čez dan topleje še, kar ven, pokrito s prtičem, zatem pa v hladilnik in da se tam naredi do konca. Je rekla, da ovčje mleko lepo skisa in se tudi naredi smetana in trdo kislo mleko, medtem ko kozje ne, tega sem probavala pa je res, ker ne vsebuje toliko maščob."

Čemu dodajati sirilo (limona, citronska kislina, kis)? Da bi pospešili fermentacijo - ampak za kakšno ceno? Kis ne vsebuje mlečnokislinskih bakterij, ampak kvasovke. Zaradi načina pridelave je citronska kislina vir izredno zelo problematične t.j. zdravju škodljive plesni Aspergillus. Dodajanje sirila je torej kontraproduktivno in celo škodljivo. Če je treba mleku dodajati sirilo, da se skisa, pa čeprav je to samo limona, potem je s tem mlekom nekaj narobe. Očitno je, da samo po sebi ne vsebuje dovolj mlečnokislinksih bakterij, in zato ni primerno za uživanje v nobeni – fermentirani ali nefermentirani – obliki. Tako mleko namreč ni vir simbiotičnih probiotikov, ampak predvsem človeku sovražne črevesne flore – kar vsak izostren nos in jezik tudi jasno zavoha oziroma okusi.

"A tega res ne smem veliko ali na žalost morda res nič, me začne na levi strani v rebrih špikati, do zdaj se mi je kake dvakrat zgodilo, da me je močno zagrabil nek krč, ne vem, verjetno je to žolč/jetra. Pa od veliko ljudi slišim zadnje čase, kako jamrajo, da jihn a levi strani "okrog srca" špika, grabi krč ipd."

Mleko in mlečni izdelki živalskega izvora spadajo med živila, ki so za človeka prejkone toksična (podrobneje o tem kdaj drugič). Kar zadeva potencialno koristnost fermentiranih mlečnih izdelkov, je treba njihovo ustreznost in priporočeno količino v danem stanju organizma na povsem konkretnih izdelkih redno preverjati z bioresonanco. Z izjemo kuhanega masla (ki je čista maščoba in ne vsebuje več nobenih mlečnih delcev) so torej mlečni izdelki (tudi, če so iz ekološke predelave in izdelani iz nepasteriziranega in nehomogeniziranega mleka, ter ne vsebujejo za vas potencialno neprebavljive laktoze in vaši krvni skupini sovražne D-galaktoze) kvečjemu zdravilo in nikakor ne vsakdanja hrana! Običajno je bolje uživati zelenjavo, fermentirano v koristnih probiotikih glede na trenutno stanje organizma – kot vam povesta vaš nos in jezik na tržnici, ko pokušate kislo zelje in repo ali kot pokaže testiranje probiotikov (n.pr. v kapsulah) z bioresonanco.

ŽITA, STROČNICE, OREŠKI IN SEMENA: molji, črvi in ostala svojat

"Včeraj sem hotela kupiti pirin zdrob, mi je prodajalec podal vrečko, v njej pa mrgolelo moljev, v še neodprti vrečki sem videla, potem je odpiral eno za drugo, povsod molji, se je izgovarjal na bio pridelavo, jaz pa mislim da je pri tem krivo pregreto žito, pa še marsikaj lahko. Res ogabno. Sem šla mimo druge trgovine, no tam pa moljev ni bilo videti, ko pa sem ob stran vrečke stresla žito potresla, da sem videla drugo stran, je bilo že vse "zasrano". O, bljak.....Jaz ko doma načnem recimo ajdovo kašo ipd, jo potem pretresem v steklen kozarec, pa pazim, da ko kuham, ne stresam tik nad vročino v lonec, pa sedaj to itak ni bojazni, ker vedno prej namakam in stresam v hladno posodo iz vrečke:)))) Ne sme priti v stik s paro, vročino, mokroto..."

Prisotnost tovrstnih škodljivev v hrani kaže na dve možnosti: ali je rastlina zrasla v (za svoje potrebe) mineralov izropani, osiromašeni zemlji, zaradi česar v ovojnicah zrnja ni moglo nastati dovolj naravnih insekticidov (lektinov) za odpornost na škodljivce, ali pa je bilo zrnje neustrezno skladiščeno in/ali predelano.

In rešitev?

Ne kupujte industrijsko monokulturno pridelanih in pakiranih žit/stročnic/ajde itd. in izdelkov iz žit/stročnic/ajde itd., pa ne boste imeli tovrstnih težav. Kupujte zdravo, na škodljivce odporno zrnje iz biodinamične pridelave. Hranite ga v neprodušno zaprtih steklenih kozarcih in meljite sproti, po potrebi, v ročnem mlinčku.

Kaj pa etika in morala prodajalcev?

Stališče trgovcev je povsem zakonito, njihova parazitska miselnost pa tudi.

Ko vam nek trgovec z izdelki, ki jih prodaja, in njihovo (ne)kvaliteto jasno pove, da je parazit, vsaj veste, pri čem ste.

Vedno imate izbiro, pri kom in kaj boste kupovali in jedli.

Tehnično gledano imajo namreč povsem prav: niti gniloba niti plesen niti molji niti črvi niti zadimljenost niti odsotnost probiotikov ne izniči dejstva, da je nek izdelek iz ekološke pridelave in da se še vedno lahko prodaja kot tak – kljub prisotni kontaminaciji in ne glede na njegovo posledično toksičnost. Več o tem si lahko preberete v objavi Zastrupitve na (epi)genetski ravni, hujšanje in hrana, ki se ji ne (z)morete upreti v poglavju Alergeni, kontaminanti in toksini v reciklirani "hrani".

Nekateri pridelki pa so seveda toksični za človeka sami po sebi, se pravi tudi v povsem nekontaminirani obliki in ne glede na njihovo (ne)ekološko poreklo: trije klasični tovrstni primeri, ki jih najdemo na seznamu sestavin (v taki ali drugačni obliki) v praktično vsej industrijsko pripravljeni hrani (in tudi marsikateri pijači in dopolnilu k prehrani), so pšenica, koruza in soja. Žita in stročnice (tudi, če so na seznamu dovoljene hrane za vaš nutrigenomični profil®) so kvečjemu priloga in izhod v sili, nikoli glavna jed! Vse žitarice in stročnice, pa tudi oreške in semena, je treba pred uživanjem obvezno obdelati z ustreznimi postopki za odstranjevanje fitinske kisline in nekaterih drugih antihranil.

Kakor vedno znova poudarjam ob vsaki priložnosti, odsvetujem vso industrijsko pripravljeno hrano in pijačo! V praksi to pomeni: ne kupujte in ne uživajte nobene industrijsko pripravljene hrane, pa se boste z lahkoto izognili vsem tovrstnim težavam, da o toksinih v obliki raznih konzervansov, barvil, arom, ojačevalcev okusa in tako naprej sploh ne govorim.

Kar zadeva izbor za vas ustreznih živil in simbiotičnih probiotikov pa kot vedno velja:

nutrigenomični profil® je zakon!

Prvič objavljeno: 11-11-2012

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh