RAZČLOVEČENI ČLOVEK: Nič ni resnično, vse je dovoljeno

I LOVE YOU, ALICE B.TOKLAS

29. marca 2001 je časopis San Antonio Current objavil zelo dobro raziskan članek Raymonda Cushinga z naslovom “Pot Shrinks Tumors; Government Knew in '74” (“Trava uničuje tumorje, vlada vedela že l.1974”). Z izjemo kopije na Alternetu drugi mediji o tem niso poročali. Indijska konoplja vsebuje THC, ki epigenetsko programira DNK tako, da (ponovno) aktivira gene, ki skrbijo za prepoznavanje in uničevanje rakavih celic.* Seveda je ne gre kaditi ali jesti v obliki piškotov, saj oboje lahko potegne za sabo cel kup nezaželenih posledic. Konopljino olje, v katerem je THC aktivna učinkovina, je tisto, ki se je izkazalo kot zelo učinkovito v medicinske namene. Video o konopljinem olju in njegovi učinkovitosti si lahko ogledate tukaj.

Milijoni ljudi so umrli grozljive smrti in v mnogih primerih so družine porabile vse svoje prihranke za nakup nevarnih, strupenih in dragih »zdravil«, katerih pozitivni učinki so se izkazali za minimalne ali celo nične. Zdaj pa počasi prihaja na dan, da ne samo, da doslej še nihče ni umrl zaradi indijske konoplje, ampak da so zaradi prepovedi indijske konoplje umrli milijoni. Za vas sicer ne vem, ampak meni je težko razumljivo, zakaj je bilo odkritje, da kanabis učinkovito deluje proti raku, prikrito skoraj trideset let, medtem ko število obolelih in proračun za zdravljenje rakavih obolenj iz leta v leto vrtoglavo narašča, ob tem pa nič ne kaže, da bo medicina kaj kmalu prišla na dan s kakšno uporabno rešitvijo. Medtem pišemo leto 2010 in vse kaže, da bo tako ostalo še naprej.

Človek se vpraša, zakaj?

ČE BOSTE ČAKALI, DA BO VAŠ PROBLEM REŠILA DRŽAVA…

Taisti sistem, ki vztraja pri prepovedi uporabe indijske konoplje v zdravstvene (in druge) namene, ima očitno za mnoge toksične, človeku in okolju dokazano škodljive in rakotvorne substance povsem druga merila. V svoji knjigi Corrupt to the Core: Memoirs of a Health Canada Whistleblower, Dr. Chopra razkriva vseprisotno, sistemsko korupcijo pristojnih organov v Kanadi in po svetu. Vsekakor zelo razsvetljujoče branje. Če povzamemo:

Chopra je izgubil službo zaradi »nepokorščine« – se pravi, zato, ker je zavračal zahteve po odobritvi preparatov, za katere je menil, da ne smeli biti odobreni.

Nepokorščina? Meni se zdi to prej ko ne korektno izpolnjevanje opisanih del in nalog!

Vedno znova smo priča istemu, ponavljajočemu se vzorcu:

Ko zaskrbljeni znanstveniki, ki resnično razumejo problematiko, izrazijo svojo zaskrbljenost, se pogosto znajdejo na cesti.

Vržejo jih iz službe, ker ovirajo tiho sodelovanje med oblastjo in velikimi multinacionalkami, ki jim gre za povečanje lastnih dobičkov in širitev svojega monopola oziroma absolutne oblasti nad ljudmi – in nikakor ne za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja ali kvalitete življenja potrošnikov oz. prebivalstva.

Dejstvo je, da so znanstveniki, ki pregledujejo podatke, ki jih pristojnim organom posredujejo korporacije, edina varovalka. Ko je neka substanca odobrena, vsi smatrajo, da je varna in neškodljiva. In kar je še pomembnejše, njena odobritev avtomatično razbremeni odgovornosti tako politikov kot korporacij.

Zdravje neštetih potrošnikov je odvisno od teh znanstvenikov in njihove sposobnosti, da si zastavijo prava vprašanja, da sprejmejo pravilno odločitev. Da bi bilo vse skupaj še slabše, mnoge države sploh ne opravljajo lastnih testov, ampak zgolj pregledajo predloženo dokumentacijo.

V bistvu imamo danes sistem, v katerem podjetjem ni treba dokazati varnosti in učinkovitosti njihovih izdelkov na stanovski ravni. Vse, kar morajo storiti, je, da nekako prepričajo ustrezne organe, da odobrijo njihov izdelek, potem pa to odobritev in dokumentacijo uporabijo kot dokaz, da je izdelek varen za uporabo.

Zgodb o grozljivem trpljenju ljudi, ki jih izda sistem, ki so mu slepo zaupali, je ogromno. Ne verjamete? Presodite sami.

Če se sprašujete, kako je to mogoče in čemu služi, boste dolg odgovor na to vprašanje morda našli tukaj, v zelo zgoščeni obliki pa tukaj.

»V VIŠJEM INTERESU SKUPNOSTI«

V nepredvidljivih časih, v katerih živimo, so vrtoglave spremembe edina stalnica. Pospešen tempo razvoja pomeni, da nimamo nobene gotovosti, nobenih garancij, nobenega varnega pristana: še preden se navadimo na eno stvar, pride druga – na vseh področjih življenja.

Živimo torej v stalnem stresu, v katerem komaj še utegnemo zajeti sapo, in gledamo samo, kako bomo preživeli od danes na jutri, pri čemer pa za razliko od »včeraj« ni na obzorju nobene »svetle prihodnosti«. Nobene zunanje reference ni, ki bi nam lahko kazala pot, pa tudi nikogar, ki bi prevzel odgovornost za težave, ki nas pestijo: vedno večja zadolženost, vedno večja brezposelnost, vedno več bolezni, vedno več depresije, vedno večja onesnaženost, vedno večja revščina, vedno večje pomanjkanje, vedno večji absurdi.

V življenju malega človeka je vedno manj zadovoljstva, sreče in smisla.

Kdor se poskuša temu odkrito zoperstaviti, se hitro znajde v Kafkinem svetu, v katerem prizadevanje za zdrav način življenja velja za psihično motnjo, in ki ga hitro proglasi za opravilno nesposobnega.

“The individual is handicapped by coming face to face with a conspiracy so monstrous he cannot believe it exists.” ~ J. Edgar Hoover

V navidezno brezizhodnem položaju, v katerem smo se znašli kot posamezniki in s tem kot človeštvo, je jasno, da kolektivno iskanje rešitev vodi v samo še večjo katastrofo.

“So časi, ko so potrebe skupnosti in skupnost kot celota nad posameznikom, in po mojem pomembnejše od posameznika,” je nedavno izjavila Dr. Nancy Snyderman, glavna urednica za medicinsko področje pri NBC.
“Nad posameznikom” in “pomembnejše od posameznika”? Tovrstno razmišljanje je mednarodni tribunal na sojenju zdravnikom-političnim zločincem v Nürnbergu l.1946 obsodil kot psevdo-etično.

Če se malo ozrete okoli sebe, boste hitro videli, da danes v naši družbi brez dvoma vlada kolektivizem. Konec koncev živimo v demokraciji. To v resnici pomeni, da glasovi 50,000001 odstotka prebivalstva prevladajo nad glasovi 49,999999 odstotkov prebivalstva. Hitro vam bo tudi jasno, da se govori eno, dela čisto nekaj drugega, posledice so pa spet zgodba zase.

Dejstvo je, da se vedno znova izkaže, da vsak kolektivistično naravnan sistem, ne glede na to, ali gre za demokracijo, fašizem, socializem ali kaj tretjega, trosi laži, širi dezinformacijo in izvaja demagogijo. Vsak kolektivistični sistem prikrito, načrtno in sistematično omejuje in zatira posameznika ter odpravlja vse individualne pravice in svoboščine. Sistemi, ki služijo izključno sami sebi, so v svojem bistvu psihopatski. Psihopatski sistem je narobe svet oziroma sistem, v katerem ljudje služijo sistemu in ozkim interesom tistih, ki s sistemom upravljajo, namesto da bi sistem služil ljudem skladno s svojim izvirnim namenom.

V kolektivizmu imajo koristi samo tisti, ki na vse načine od drugih zahtevajo, opravičujejo ter nasilno in prisilno uveljavljajo »samo-odrekanje«, »samo-žrtvovanje« in »solidarnost«, pri čemer tako posameznik kot skupnost vedno znova potegne kratko.

V praksi se to kaže tako, da politiki, korporacije, lobiji, interesne skupine in tako naprej iz dneva v dan mirne duše žrtvujejo posameznika, njegove pravice in potrebe na oltarju »višjega interesa skupnosti«:

  • Uporaba škodljivih kemikalij, industrijsko kmetijstvo, gensko spremenjena hrana in subvencije poceni »hrane«, kot so pšenica, soja, koruza, naj bi povečala pridelek in nahranila lačne – ne glede na posledično onesnaženje, uničevanje naravnega okolja, podhranjenost v smislu življenjsko pomembnih vitaminov in mineralov, nižjo imunsko odpornost prebivalstva, naraščanje preobremenitev s težkimi kovinami in kemikalijami, naraščanje alergij, intoleranc in preobčutljivosti na hrano, vedno več debelosti, bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj, ter razvoj novih bolezenskih stanj, motenj in sindromov, kar vse ustvarja pogoje le za še več lačnih ust.
  • Obvezna cepljenja ter postopki obdelave hrane, kot so pasterizacija, homogenizacija, radioaktivno sevanje, naj bi zaščitili ljudi pred okužbo in boleznijo – pri čemer stranski učinki povzročijo več bolezni in drugih zdravstvenih težav, kot jih preprečijo.
  • Orjaški obseg najrazličnejše zakonodaje in regulative naj bi človeka zaščitil pred prevarami in goljufijami, in dosegel pravično obdavčitev – pa vendar so vedno znova ravno najbogatejši tisti, ki v skupno blagajno prispevajo najmanj in si na zelo dvomljive načine prisvajajo največ, medtem ko mali človek vedno znova pade skozi razpoke sistema.

“The more laws, the less justice.” – Marcus Tillis Cicero

  • Obvezno zdravstveno zavarovanje naj bi ljudem omogočilo dostop do učinkovitih in poceni zdravstvenih storitev – toda v praksi državno zdravstveno zavarovanje ne krije praktično nobenih resnično učinkovitih in trajnostnih zdravstvenih tretmajev, ampak samo tiste, ki se osredotočajo na odpravo ali lajšanje simptomov, ali ki v človeku ustvarjajo bolezen namesto zdravja.
  • Obvezno pokojninsko zavarovanje naj bi ljudem na starost zagotovilo varnost in človeka dostojno življenje – toda kljub temu, da moramo v pokojninsko blagajno prispevati vse več, se pokojnine realno gledano znižujejo, delovna doba pa podaljšuje do absurda.

“Retirement age at 96 and benefits of $1 per month should save social security”. – Jim Sinclair

Človek neizogibno dobi vtis, da si ves sistem na vse kriplje prizadeva, da bi čim več ljudi po hitrem postopku spravil v čim bolj zgodnji grob!

Prav zato mora vsak zase, v sebi, poiskati odgovor na to, kaj je resnica: kaj je zanj zdravo in kaj škodljivo. Temu namenu služi vest. Vest ima izključno samo posameznik (pa tudi na ta »problem« je sistem že našel odgovor).

Kaj je vsebinsko za nekega posameznika v neki konkretni situaciji ustrezno, je v prvi vrsti vezano na posameznikove potrebe in hotenja.

S stališča ozaveščenega posameznika se ustreznost njegovega delovanja, ko gre za posledice za kolektiv, nanaša zgolj na način – se pravi, da gre zgolj za odgovor na vprašanje:

Kako zadovoljiti svoje potrebe in uresničiti svoja hotenja na način, ki ne krši temeljnih pravic in svoboščin drugih?

Na drugi strani se kolektiv nikoli ne vpraša po pravicah in svoboščinah posameznika. Kolektiv posameznika ne priznava – razen v službi kolektiva. In še tam nam vsem da jasno vedeti, da nihče od nas ni nenadomestljiv.

VAŠE ŽIVLJENJE, VAŠ PROBLEM, VAŠA ODGOVORNOST

Vaša osebna moč, vaša osebna izbira in odločitev, kam usmerjate svojo pozornost in kako živite vaše življenje, je vaša in samo vaša.

“The freedom to make an informed, voluntary decision about what we are willing to risk our lives or our children's lives for is not just an individual need, it is a human right. It is a human right and a freedom worth defending in this and every century.” – Barbara Loe Fisher

Kot duhovno bitje ste v celoti odgovorni za svoje odločitve; rezultati v obliki zdravja ali bolezni, energije ali utrujenosti, zadovoljstva ali zamorjenosti, sreče ali potrtosti, pa so tisti, ki vam kažejo pot.

Dokončne resnice o ničemer vam ne morejo dati niti intelekt niti knjige niti internet niti neka zunanja avtoriteta. Odgovor na to, kaj je za vas koristno in kaj škodljivo, kaj vam daje energijo in kaj vam jo pobira, kaj vam prinaša srečo, zdravje, zadovoljstvo, leži v vas in izključno v vas. Zato je bistveno, da najprej spoznate sami sebe.

“Ni treba, da ste bogati ali slavni, da bi vaše življenje imelo smisel ali nek globlji pomen za človeštvo. Dovolj je, če ste najboljša možna različica samega sebe.” – Kelley Rosano

In ker brez telesa na tem svetu ne morete udejanjiti ničesar, morate najprej spoznati svoje telo. Za to pa morate poznati predvsem nabor vaših genov in epigenetski program preživetja, po katerem vaš konkretni organizem deluje. Šele nato pridejo na vrsto odločitve, katera prehrana in kateri življenjski slog je najbolj ustrezen za uresničevanje vaših ciljev.

Znanje, ki je na voljo o tem, katera živila, katera vadba, katere metode za obvladovanje stresa so za vas najbolj učinkoviti (glede na vaš nabor genov in epigenetski program preživetja), vas lahko pripelje zelo daleč. Še vedno pa ne more zajeti prav vsakega vidika vaše edinstvenosti. To pomeni, da boste povsem zadnji korak morali narediti sami.

Vaša prva naloga je torej, da svoje telo in miselnost očistite do te mere, da boste o tem, kaj je prava stvar za vas, pa naj gre za hrano, delo, partnerja ali kaj četrtega, učinkovito in z lahkoto odločali sami, na podlagi občutka oziroma čiste vesti.

In prav temu čiščenju in izostrovanju občutka je namenjen nutrigenomični profil.

* V splošnem je za genom raka značilna globalna hipometilacija (odsotnost metilnih skupin), razen na otokih GpC, ki se tipično nahajajo na začetku gena, ki so hipermetilirani (pretirana prisotnost metilnih skupin). Globalna hipometilacija lahko povzroči nestabilnost kromosoma; hipermetilacija na začetku gena sovpada z deaktivacijo genov, ki zavirajo razvoj tumorjev.

Prvič objavljeno: 25-08-2010

Zadnjič spremenjeno: 31-07-2013

Ključne besede:



Nazaj na vrh